Potem se pa vsi čudijo zakaj se število potmikov manjša na SŽ.

GSM-R ni namenjen javni komunikaciji. Nobena javna mobilna naprava ne podpira frekevečnega pasu za GSM-R. Pika.

Metanje denarja stran, kot 2/3 EU iniciativ in projektov (kjer je glavni namen da ima službe en kup birokratov v EU ki potem maltretira druge z nemogočimi razpisi in papirologijo).

SŽ bi lahko z internetom podlagala švelerje tam kjer se pogrezajo !

O tozadevni vlogi in načrtih Telekoma Slovenije ali Simobila pa nič? Tujerodna avtobusarska Veolia kaže, da so nekatere največje slovenske buče komaj prerasle parne stroje.

V drugih evropskih državah, so najeli specializirane svetovalne hiše, ki so izdelale načrt in tudi razpisno dokumentacijo. Pri nas to delajo birokrati sami in ni čudno, da se zatike. Še bolj se bo zatikalo potem, ko bodo izbrali izvajalca. Vse je to v skladu z globokim prezirom, ki ga imamo do znanja, cenimo naprave, ne pa znanje in zato kupujemo neumnosti.

[alojzf1]
Metanje denarja stran, kot 2/3 EU iniciativ in projektov (kjer je glavni namen da ima službe en kup birokratov v EU ki potem maltretira druge z nemogočimi razpisi in papirologijo).

EH? posamezne drzave ze instalirajo sisteme na svojih tirih, in cisto prav je, da so sistemi interoperabilni. Ne pa tako kot elektricni sistemi, kjer se se sedaj caka na mejah, da menjujejo lokomotive, in to za borih 200 km cez slovenijo na liniji od hrvaske do avstrije:

en.wikipedia.org/wik...ion_en.svg

Dajte no, na vlakih je električni priključek SCI-FI, kaj šele Internet.
Še kave si ne moreš privoščit na vlaku, izjema mednarodni.
Sem prepričan, da bi SŽ denar za namen Interneta, porabile za kakšne drage študije, da ta Internet ni sploh mogoč oz. neuporaben,.....

Super, zopet eden od slovenskih top tehnoloških prebojev. Predlagam da se slovenske železnice še malo pozabavjo o prejktu, kako odkriti ogenj. Če kaj smo Slovenci super sposobni odkrivati toplo vodo za veliko denarja. Če kaj drži za nas je to da zapravljamo veliko denarja za nekaj kar nihče ne rabi ali pa je zastarelo.

Zdaj že bivši minister ni bil za to...

[NavadniNimda]
> [bc123a]
> EH? posamezne drzave ze instalirajo sisteme na svojih tirih, in cisto prav je, da so sistemi interoperabilni. Ne pa tako kot elektricni sistemi, kjer se se sedaj caka na mejah, da menjujejo lokomotive, in to za borih 200 km cez slovenijo na liniji od hrvaske do avstrije:
> en.wikipedia.org/wik...ion_en.svg

OMFG?! Tega celo jaz nisem vedu. Torej je tule še ena prednost Luke Rijeka, pred Koprom, saj je odprta pot vse do Slovaških in Čeških avtomobilskih tovarn. Pizda, v kaki hermetično zaprti kahli živimo.

Eh, ne skači na prvo žogo in ne prehitevaj po desni. Raje še enkrat poglej sliko. Če bi bila zadeva tako dramatična, bi imela sistemsko prepolovljena Francija ohromljene železnice, Antwerpen in Rotterdam v osamljenih Belgiji in Nizozemci bi služila gojenju školjk, da o "odrezanosti" JV Anglije sploh ne govorim.
Seveda je dobro vprašanje, kdo in zakaj je po Evropi vsilil tako različne sisteme celo znotraj iste države. Tako je imela Slovenija svoj sistem že v okviru Juge, kar je ime Dobova zarezalo globoko v zavest vseh potnikov, ki so se večkrat peljali na Hrvaško in naprej.
Sicer se te zadrege ne rešuje več toliko z zamudnimi menjavami lokomotiv, ampak z večsistemskimi lokomotivami, ki pa so seveda veliko dražje. Pri elektrifikaciji z enosmernim tokom lokomotiva med zaviranjem ali med vožnjo navzdol menda ne more dela energije vračati v omrežje, napeljava z izmeničnim tokom pa to omogoča.
O tem je samo na angleški Wikipediji cel kup informacij:
en.wikipedia.org/wik...ion_system
en.wikipedia.org/wik..._in_Europe
en.wikipedia.org/wik...at_Britain
en.wikipedia.org/wik...rification
en.wikipedia.org/wik...tem_(rail)

(Torej imamo še en razlog, da se naredi železniška povezava Kopra s Trstom).

Tukaj bi se morali vprašati predvsem, koliko bi dejansko stal drugi tir do Kopra in koliko bi na dolgi rok imeli od njega. Ker, če bi vrgli 2 milijardi denarja, ki ga nimamo, v nekaj let novega gradbeniškega raja, potem pa bi po teh tirih vozili avstrijski vlaki s slovaškimi posadkami, kasneje pa slovaški vlaki z moldavskimi posadkami, RS (revna Slovenija) pa bi vlekla le nekakšno tirnino, ki morda ne bi niti pokrila odplačevanja posojil, je treba še dvakrat preračunati. Recimo scenarij, da iz Luke Koper SŽ vozijo tudi po italijasnki strani s slovenskimi vlaki in posadkami. Za 2 milijardi bi najbrž lahko dobili kup hudih lokomotiv in vagonov in še postorili kaj v Luki. Ampak tak način odločanja po preigranju vsem možnih scenarijev pri nas ni moderen. Namesto SWOT se uporablja kratice strank in komaj vidne lovke raznih klik. TEŠ pa to...

"Vendar pa brezžičnega dostopa na vlakih še nekaj časa ni pričakovati, saj na železnicah še nimajo niti okvirnega izračuna, koliko bi morali vložiti v nadgradnjo sistema, da bi lahko takšne storitve ponujali, niti za tak projekt nimajo terminskega načrta."

Najt kadre, ki to znajo. Ni pomembno da je naš, važno da zna. Ne nastavljat volunterje, ki bodo gledali le to, kako dobit kako provizijo pa četudi vse hudič vzame.Evropske, svetovne. Izkoristit vse proste kapacitete vseh optičnih kablov v državi.Jih je kar nekaj. Marsikje bi bil internet tak kot treba, če ne bi bilo to nekako nemogoče ali celo prepovedano. Kabli optični so na železnici kar debeli. Marsikje bi imeli internet, če bi lahko to izkoristili. Tudi elektro ima svoje omrežje... Pa razni organi... Dajmo minister za infrastrukturo inovativno rešitev, ne pa novih kablov za to da se neki dela. Metanje denarja stran. Drugače se bomo uporabniki znašli na satelitih in potem ne bo nobena rešitev več ekonomična. Konkurenca je že na nebu.