Tudi tam bodo imeli svoje privatizacijske barone...

No mogoče bodo ugotovili, da pod Gadafijem vseeno ni bilo tako slabo...

Slovenija je imela pred leti velike možnosti na področju gradbeništva v Libiji. Tudi po revoluciji so Libijci še iskali kontakt s slovenskim gradbeništvom- Pa niso našli sogovornika na naši strani! S sedanjimi obrtnimi delavnicami v gradbeništvu pa nimamo kaj iskati pri velikih projektih v Libiji. Možnosti združitve preostanka gradbene operative, za nsstope v tujini smo uspešno preprečili s politizacijo in kartelskim popluvanjem poskusa reševanja gradbeništva v Pirešici.

[Konasnica]
Slovenija je imela pred leti velike možnosti na področju gradbeništva v Libiji.

Pred leti? In zakaj jih ni zgrabila? So bili donosi na kartelno zlizani domačiji preveliki? So bile priložnosti za podkupnine v Libiji premajhne? Je bilo bolj donosno kupovati tovornjake na Bavarskem?

Tudi po revoluciji so Libijci še iskali kontakt s slovenskim gradbeništvom- Pa niso našli sogovornika na naši strani!

Ja, Zidar je zadnje čase silno bolehen, Hildica se je preusmerila v kadrovsko svetovanje, a le kako so mogli zgrešiti gospoda Frosta?

S sedanjimi obrtnimi delavnicami v gradbeništvu pa nimamo kaj iskati pri velikih projektih v Libiji.

Pravzaprav me to niti ne skrbi, saj nismo več v socialistični Jugi, da bi tako hudo rabili neuvrščene dolarje za vlivanje betona. Kaj bi pa tam dosegli? Delo za nekaj arhitektov, gradbenih inženirjev in tehnikov - koliko njih? Prodajo opreme slovenskega izvora po znanju in izdelavi? Katere pa in v kakšni vrednosti? Bojim se, da bi le kakšen zapit zidar nastopal kot največji pav v naši vasi, še nekaj časa bi imeli predimenzionirana gradbena podjetja, kar bi le podaljšalo seznam nekih referenc in preložilo njihovo shujševalno dieto. Predvsem pa se bojim, da bi med gorami vsak dan odmevali kriki, naj slovenske banke vendar dajo garancije za silne libijske posle.

Možnosti združitve preostanka gradbene operative, za nsstope v tujini smo uspešno preprečili s politizacijo in kartelskim popluvanjem poskusa reševanja gradbeništva v Pirešici.

Politična diskreditacija skupa v Pirešici? Samo en članek iz (rdečega) Dnevnika in nekaj navedenih imen mi pove več kot dovolj, da to diskreditacijsko hajko proti nesposobnim pijavkam podprem. Sem se pa pripravljen konstruktivno zasukati pod pogojem, da država moji firmi do naslednje konjunkture zagotovi reden in donosen posel iz skupne malhe.

Spomnimo, lani se je v Veliki Pirešici v bližini Celja srečalo več gradbincev in spisalo memorandum. Takrat še pričakovano vlado Zorana Jankovića so pozvali, naj nemudoma sprejme ukrepe za zagon investicijskega cikla in začne odpravljati administrativne ovire. V memorandumu so med drugim še zapisali, da naj se v rebalansu proračuna 2012 zagotovi več finančnih sredstev za nujna vzdrževalna dela na državni cestni infrastrukturi, sredstva pa da bi vključili prek javnih naročil, ki bi bila "pravilno" izvedena, in omejili konkurenco manjših podjetij. Srečanja naj bi se med drugim udeležili predstavniki Združenja za projektni management, Inženirske zbornice Slovenije, podjetij Nivo, CP Ptuj, CP Kranj, Hidrotehnik in številnih drugih. Srečanja se je udeležil tudi vodja oddelka za urejanje prostora na Mestni občini Ljubljana Miran Gajšek. www.dnevnik.si/poslo...1042526521

Koliko sovraštva, pelina, destrukcije in politizacije je v tem komentarju. Razumem vas če ste eden od tistih, ki so jih gradbeni tajkuni ogoljufali in okradli. Vandar v Libiji se pač ni dalo graditi. Verjetno veste, da je bila tam vojna. Enačiti gradbeništvo s tajkuni, ki povečini niti niso bili gradbeniki, z vsemi, ki so delali pošteno, strokovno in dobro v gradbeništvu ni korektno. To je pač pihanje v rog politične histerije in diskreditacije vsega kar ni v "našem" interesu in z "našimi". Posli v tujini bi bili velik blažilec sedanje krize v Sloveniji, kjer še dolgo ne bo velikih investicij, pa ne samo zaradi denarja! Je pa to izum svetilnika Evrope, da uniči svoje gradbeništvo, zaradi parih tajkunov. Malo se ozrite čez šentflorjanski plot in boste videli kako temu drugi strežejo - tudi tisti, ki jih opevamo kot najbolj zgledne. Ker ste začeli ideološko debatirati (rdeči) o tem ne bom diskutiral. Nikoli nisem bil v politiki in tega ne obvladam!

[Konasnica]
Koliko sovraštva, pelina, destrukcije in politizacije je v tem komentarju. Razumem vas če ste eden od tistih, ki so jih gradbeni tajkuni ogoljufali in okradli. Vandar v Libiji se pač ni dalo graditi. Verjetno veste, da je bila tam vojna. Enačiti gradbeništvo s tajkuni, ki povečini niti niso bili gradbeniki, z vsemi, ki so delali pošteno, strokovno in dobro v gradbeništvu ni korektno. To je pač pihanje v rog politične histerije in diskreditacije vsega kar ni v "našem" interesu in z "našimi". Posli v tujini bi bili velik blažilec sedanje krize v Sloveniji, kjer še dolgo ne bo velikih investicij, pa ne samo zaradi denarja! Je pa to izum svetilnika Evrope, da uniči svoje gradbeništvo, zaradi parih tajkunov. Malo se ozrite čez šentflorjanski plot in boste videli kako temu drugi strežejo - tudi tisti, ki jih opevamo kot najbolj zgledne. Ker ste začeli ideološko debatirati (rdeči) o tem ne bom diskutiral. Nikoli nisem bil v politiki in tega ne obvladam!

Žal mi je za pelinovo grenkobo, ki se mi zdi upravičena. Sovraštva, destrukcije in politizacije pa zajamčeno nisem vgradil v svoje pisanje.

Ko sem res malo histerično repliciral na vašo trditev

Slovenija je imela pred leti velike možnosti na področju gradbeništva v Libiji.

mi niste odgovorili na vprašanje, zakaj te priložnosti ni zgrabila. Pa ne Slovenija, ki je država, ampak gradbena podjetja. Zdaj pravite, da se ni dalo graditi zaradi vojne. Dajva raje operirati z letnicami, da si bova na jasnem, za katero obdobje kdo kaj trdi. Če je bila pred leti priložnost, najbrž še ni bilo vojne. Če je bila vojna, najbrž ni bilo priložnosti. Če je bilo nekaj vmes, pa me zanima, kaj bi ta skok na veliko priložnost danes pomenil za naše banke, ki bi (seveda!) morale dati garancije in najbrž posojila za te silne posle. Luknja večja in lepša od Konasnice?

Ko pravite

Enačiti gradbeništvo s tajkuni, ki povečini niti niso bili gradbeniki z vsemi, ki so delali pošteno, strokovno in dobro v gradbeništvu ni korektno.

imate v mislih katero množico gradbenih podjetij, ki niso bila privatizirana na čuden način, ki se niso zainvestirala in prezadolžila na valu betonske norosti, ki zdaj bremeni banke preko njih pa davkoplačevalce in bolj vzdržno vodena podjetja? Imate v mislih podjetja, ki so z velikimi sklepala take pogodbe, da so na plačilo čakala mesece in leta, a niso niti pisnili o tem? Dokler ni bilo prepozno. In zdaj bi ti pošteni gradbeniki radi nazaj svoje krušne zidarske matere, da bi šli z njimi na ekspedicije v tujino, ker pač ne znajo in ne zmorejo brez njih?!

Naprej me zanima, ali menite, da v Muri in Beti in še kje ne delajo pošteno, pa si niso drznili zahtevati, naj država za vso Slovenijo nakupi oblačila pri njih, da bodo zvozili. Ali da kupi 100.000 pralnih strojev Gorenje, ker je pač kriza (kar bi bilo morda celo ceneje od subvencionega čakanja delavcev).

Posli v tujini bi bili velik blažilec sedanje krize v Sloveniji

Seveda. To velja za vse branže. Zakaj pa SCT ni dobil tistega ruskega posla, ki so ga privlekli v medije tik pred zlomom, kot Primorje svojega Frosta? Pa je bilo vse to v času Pahorjeve in ne Janševe vlade, da ne bo pomote. Ampak mene bolj zanima, koliko stane kak posel v tujini, in kaj prinese. Koliko evrov bančnih garancij in koliko evrov posojila na eno delovno mesto na takem gradbenem projektu v tujini? Kakšna tveganja, stroške in prihodke tak posel prinese banki in državi?

Omenjate politično histerijo, a ne vem na podlagi česa. Zapisano sem prebral še enkrat in našel v vaših besedah več nedvoumnih političnih namigov kot pri sebi. Sem kriv, ker sem napisal (rdeči) in ne "rdeči" Dnevnik? Ali zaradi rabe pridevnika rdeči? Spregledate, da sem s tem hotel povedati samo, da se je dogajanje v Pirešnici zdelo sumljivo celo komu drugemu kot samo neoliberalnim in desničarskim vernikom. Ker počasi nas je vse več takih, ki poskušamo lepe obljube preračunati in ganljive zgodbe pogledati tudi onkraj postavljenih kulis. Ker smo bili prevečkrat žejni prepeljani čez vodo in ker niso časi, ko bi bila lahkovernost poceni.

Ker je moje obzorje omejeno, bom vesel, če me lahko vi razsvetlite s primeri, kako se z gradbeništvom dela onkraj šentflorjanskega plota. Do takrat pa si bom svoje mnenje o slovenskem gradbeništvu še naprej oblikoval na podlagi objavljenih podatkov in tudi videnj panoge od znotraj od ljudi, ki jim z določenim zadržkom še verjamem, na primer g. Polaniča in g. Miklavčiča.

Tudi jaz nikoli nisem bil v politiki in po prepričanju sem veliko bolj lev kot desen. Vendar se zavedam, da se matematike ne da nategniti z nobenim politično ekonomskim modelom, da je vse treba plačati, in da potomcem namesto temeljnih vrednost in vsaj zmernega optimizma ne bi rad zapustil samo občutek opeharjenosti in kolektivna finančna bremena.