Draga avtorica, sedaj pa pojasnite naslednje:

- a smo edini, ki bi znotraj EU prepustili vodovode tudi zasebnemu kapitalu?

- a oskrba s hrano v razvitih drzavah, po katerih se kao zgledujemo (Nemcija, Nizozemska, Svedska) tudi temelji na samooskrbi, ali pa je to slovenski socialisticni mit, ki je nastal v casih, ko je bilo delo umetno podcenjeno in so ljudje raje popoldne brkljali po vrtickih, namesto da bi se 100% potrudili v sluzbi (ker se to na placi ni poznalo)?

Zanesljivost, potencial in delež domače samooskrbe z energijo, hrano, vodo,.. je STRATEŠKA tema, ki odpira številna vprašanja (članek, prvi komentar..) in v negotovih časih vedno postane prvorazredna (vojne, naravne in ekonomske krize,..).
Slovenija ima manj kot 30% kmetijske zemlje, procent pa se še dodatno manjša zaradi nepremišljene pozidave in zaraščanja. Določena dejstva upošteva tako nova evropska, kot tudi pripravljana
"STRATEGIJA RAZVOJA SLOVENIJE 2013-2020":
'Živimo v času velike gospodarske in finančne krize in istočasno praznujemo 20. obletnico osamosvojitve. Kriza, ki ni samo gospodarska, ampak tudi kriza vrednot in upravljanja, kliče po ponovnem premisleku o prihodnosti, skupni viziji, ciljih in o tem, kakšno ureditev si želimo v prihodnje. V tem času se prav tako izteka obstoječa Strategija razvoja Slovenije, zato je pravi čas, da skupaj pripravimo novo, v kateri bomo s širokim družbenim konsenzom določili, kje želimo biti v letu 2020 in kako bomo do tja prišli.
Na začetku razprave o novi razvojni strategiji Slovenije se je treba zavedati tudi nekaterih omejitev. Prihodnost ima več razsežnosti, znotraj katerih je možno stvari spreminjati. Glede na to, da imamo določeno časovnico, lahko hitro ločimo vsaj dve različni ravni razprave o razvoju, in sicer: o razvoju, ki smo ga zmožni izvesti v danem roku, in o družbenih vrednotah na splošno.
Razprava o družbenih vrednotah je seveda nujno potrebna, vendar je po našem mnenju to dolgoročnejši pogled na razvoj (morda po letu 2020). Kot kažejo izkušnje, se navade, norme in institucije (na primer družbeno-politični sistem, šolstvo, vzgoja …) spreminjajo zelo počasi, saj je za dogovor potreben čas.
Razprava, ki se bolj osredinja na dejansko izvajanje ukrepov ter institucionalnih in strukturnih sprememb v obdobju strategije, pa je bolj oprijemljiva in konkretna. Zato bi lahko iskali nov model razvoja, ki je izvedljiv do leta 2020, vzporedno pa razpravljali o zelo dolgoročnih poteh – vrednotah.
Ob tem se je treba zavedati konkretnih in neizbežnih omejitev:
- omejen obseg javnih financ,
- demografija in človeški viri,
- okolje (podnebje, okolje, prostor),
- mednarodno okolje.
...' (www.svrez.gov.si)

...Bi prijeli za motiko...?

Kaj je to-motika? Upam, da nekaj motoriziranega, je slišati, da eni že imajo take, ki delajo same...

...spremenili v vrt?...

Hja, za kaj takega pa nimamo ustreznih kadrov. Ponujanje motik-beda.Zakaj smo se pa šolali in doktorirali?! Bi pa podprli kandidata, ki zna spreminjati nekaj v ono drugo, npr. vodo v vino in podobno.

ko bo RES kriza, bo marsikdo poprijel za motiko, da bo preživel. primer: 3. WW na Balkanu, ko so obdelali večino parkov in stadionov, pa še kaj... Upam da do tega ne bo prišlo, če pa bo, pa da ne bo prepozno!

[komendator]
Zanesljivost, potencial in delež domače samooskrbe z energijo, hrano, vodo,.. je STRATEŠKA tema, ki odpira številna vprašanja (članek, prvi komentar..) in v negotovih časih vedno postane prvorazredna (vojne, naravne in ekonomske krize,..).
Slovenija ima manj kot 30% kmetijske zemlje, procent pa se še dodatno manjša zaradi nepremišljene pozidave in zaraščanja.

pozidano je nekje med 3-5% zemlje, tako da ne siriti lazi. zarasca se, ker slovenija ni navajena na ekonomijo obsega in ker nimamo megakmetov, velik del povrsin pa za megakmetijstvo niti primeren ni.

Laž je zavestno govorjenje neresnice.
Aktualen podatek sem dobil na net-u (Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva /www.uradni-list.si/4. apr. 2011 – Kmetijska zemlja zavzema manj kot 30% vse površine, ta delež pa vztrajno pada zaradi zaraščanja, širjenja zazidalnih površin in nove ...), poznan pa mi je tudi članek, ki celovito obravnava temo in kjer v drugem delu piše: "Kmetijska zemljišča najdemo na 32% celotnega državnega ozemlja,..". To potrjuje moj zapis.
Med razlogi za manjšo pridelavo avtorja v članku (glej spodaj) navajata naravne danosti (stanje pridelovalnih virov v Sloveniji - omenjaš), zgodovinski razvoj (omenjaš razdrobljenost), nepremišljeno pozidavo (glej zadnji odstavek UVODA),...

"RAZGLEDI"/ 2010/ znanstveni članek mag. A. Perpar-ja in dr. A. Udovč-a:
"REALNI POTENCIAL ZA LOKALNO OSKRBO S HRANO V SLOVENIJI"

Izvleček:
V Sloveniji se je stopnja samooskrbe s prehranskimi proizvodi v zadnjih letih zmanjšala, za nekatere proizvode celo pod polovico. V prispevku so podane kvalitativne ocene možnosti za izboljšanje trenutne stopnje samooskrbe. Ocene temeljijo na primerjalni analizi proizvodnih potencialov kmetijskih zemljišč, projekciji razvojnih trendov na področju kmetijstva in rabe kmetijskih zemljišč ter trendov v potrošnji hrane. Dodana je tudi analiza primerov dobrih praks zagotavljanja lokalne oskrbe s hrano ter rezultati modela MOLAND, ki simulira prihodnje rabe kmetijskih zemljišč glede na možne globalne razvojne scenarije.
Ključne besede: lokalna oskrba, hrana, kmetijska pridelava, samooskrba, Slovenija1.
UVOD
V pričakovanih razmerah nestabilne oskrbe s hrano na globalni ravni, pa tudi zaradi spoznanj o negativnih okoljskih učinkih velikih (tudi medcelinskih) transportov hrane, postaja vprašanje lokalne in regionalne samooskrbe s hrano ponovno pomembno, prehranska varnost ter lastna proizvodnja hrane pa postajata ponovno strateški politični vprašanji tudi v Sloveniji. Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva svojih potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih, stopnja samooskrbe pa je za živalske proizvode precej višja kot za rastlinske proizvode.
Pridelava in prireja rastlinskih in živalskih prehranskih proizvodov je osnovna naloga kmetijskega sektorja, kjer se v zadnjih nekaj letih dogajajo razmeroma precejšnje spremembe.
V Sloveniji se s kmetijsko pridelavo in prirejo ukvarja okrog 77.000 kmetijskih gospodarstev, njihovo število pa z leti upada. V strukturi rabe kmetijskih zemljišč zavzemajo največji delež trajni travniki in pašniki, njihova površina se v zadnjih letih bistveno ne spreminja. Obseg živinoreje v zadnjih letih upada, saj se zmanjšuje tako število kmetijskih gospodarstev, ki redijo živino, kot tudi število živine.
Naravni pogoji za kmetovanje in zgodovinski razvoj agrarne strukture v Sloveniji ne omogočajo visoke produktivnosti v kmetijstvu. Velik delež zemljišč je na območju s težjimi naravnimi razmerami za pridelavo, posestva so razmeroma majhna in močno razdrobljena, njihova stopnja specializacije je nizka, velikostna struktura kmetijskih gospodarstev pa s stališča doseganja pogojev za visoke ekonomske rezultate dokaj neugodna. V zadnjem času sicer prihaja do nekaterih strukturnih sprememb. Število kmetijskih gospodarstev se znižuje, zato se površina kmetijske zemlje v uporabi na kmetijo nekoliko povečuje, s tem pa se povečuje tudi povprečna velikost kmetijskih gospodarstev, a še vedno manj od želenega. Rezultati kažejo, da se je po letu 2006 ta proces ponovno ustavil.

Drugi razlog, ki je z vidika samooskrbe hrane v Sloveniji zaskrbljujoč, je pozidavanje in spreminjanje namembnosti kmetijskih zemljišč z najboljšim pridelovalnim potencialom. Obseg teh zemljišč je v Sloveniji že po naravi zelo omejen, Slovenija pa je glede zagotavljanja prehranske varnosti na podlagi lastnih kmetijskih zemljišč povsem na koncu lestvice držav članic Evropske unije.

2. STANJE PRIDELOVALNIH VIROV V SLOVENIJI
V strukturi rabe tal v Sloveniji pretežni del ozemlja pokrivajo gozdovi (59,8 %), njihova površina pa se je doslej še povečevala. Kmetijska zemljišča najdemo na 32 %
celotnega državnega ozemlja, preostalih 8,2 % pa predstavljajo ostala zemljišča (pozidano, močvirja ipd; PRP 2007–2013 2010, 17). V strukturi rabe kmetijskih zemljišč po evidenci o dejanski rabi kmetijskih zemljišč in gozdov največji delež zavzemajo trajni travniki in pašniki (54,6 %), sledijo njive (30,3 %) ter trajni nasadi (8,4 %). Slabih 7 % predstavljajo ostala kmetijska zemljišča,
na katerih je bilo gospodarjenje zaradi naravnih, ekonomskih ali socialnih razlogov opuščeno. Kar 85 % nacionalnega ozemlja, oziroma 72,5 % kmetijskih zemljišč, se nahaja v območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje (OMD).
... itd..

LP

[komendator]
Laž je zavestno govorjenje neresnice.

Preden me obtozis lazi, mi prosim daj vir, kjer pise, da je pozidane vec kot 5% ozemlja, ne pa copypastati nekih dolgih jajc.

"So rodovitna prst, hrana in voda res tako drugorazredne teme, da si ne zaslužijo naše pozornosti?"

Za našo državo je pozornosti vredna samo in izključno tema, na kateri se pobirajo provizije. Državni uradniki vodijo samo takšne projekte na katerih lahko služijo dodaten denar zase ali za svoje politične sponzorje.

Tradicionalne rastline nismo izgubili v "prepričanju, da domače ni nič vredno in da je vse, kar pride iz tujine, veliko boljše", temveč smo jih izgubili v boju za lahke dobičke brez dela. Slovenec je v teh zadevah šovinist in bolj ceni lastni izdelek, ampak ima tudi hlapčevsko mentaliteto in bo vedno dal prednost takojšnjem dobičku.

Mimogrede, v takšnih pogojih je privatizacija upravljanja celo dobrodošla, ker zasebni kapital vsaj legitimno in transparentno ustvarja dobičke, ter plačuje davke, državi ob tem ni treba investirati.

Glede rodovite zemlje je pa tako, da domači kmet pritiska na državo, da mu plačuje za neobdevalo zemlje. Nobenega ne zanima samooskrba, ker to pomeni delo. Ideal Slovenije je državno izplačilo za nič delo ob garantirani zaposlitvi zaradi socialne varnosti. Torej, ideal je državna služba z možnostjo pobiranja provizij. Veliko jih tako živi.

Dokler bo tako, so vse normalne diskusije navadno zapravljanje časa. Projekt samostojne Slovenije je propadel, čas je, da gremo naprej oz. nazaj.

Nikogar ne nameravam obtoževati in nikjer ne problematiziram delež, procent obsega državne pozidanosti, še vedno pa trdim - in izsek znanstvenega članka potrjuje, da tudi nepremišljena pozidava (zaraščanje,..) zmanjšuje obseg razpoložljive obdelovalne zemlje. To je splošno znano in lahko marsikdo vidi na lastne oči, v svojem ožjem domačem okolju, kako se naselja in obrati počasi zajedajo v plodne ravnice, travnike, včerajšnja polja,... Trend je negativen in problematičen, zato se država in EU odzivata.

Seveda!
Sonaravno kmetijstvo - beri motike in krampi, nič gnojil, nič škropiv - to jodlajo ekofanatiki že ves čas. Njive pa zarašča grmovje in trnje. To je naša zelena prihodnost. Zakaj so v trgovinah španski paradajzi? Ker slovenskih ni. Ali je res lani popularen prekmurski paradajzar bankrotiral? No, če je, potem dobro jutro Slovenija - mogoče se bo pa komu kaj posvetilo, na žalost malo pozno.

- a smo edini, ki bi znotraj EU prepustili vodovode tudi zasebnemu kapitalu?

--------------------------------------- ------------------------------------
vsak zdravorazumski in vsaj po naravi liberalen človek ve, da se vodo in vodne vire ne sme dati privatnikom v roke. ker Monopolistov na račun narave imamo zadosti. To niso poslovneži, to so pijavke in zajedalci.
Še na zrak jih je treba ane, tukaj je celo lahko več ponudnikov, pa še po kategorijah kvalitete zraka se lahko delijo.
Idoti, fašisti in Bilderbergarci, in sachsi in ostala komuno kapitalska golazen, ki obvlada samo Vamipirizem kot posel.
To je monopol prisile in nič drugega.

Vse bližje smo položaju indijancev v ZDA ali Južni Ameriki,Aboriginov v Avstraliji, Inuitov na Aljaski in podobnimi po svetu, ki jih je velekapital potisnil v temačno območje neaktualnih ljudstev,z oznakami luzerji,pijančki, lenuhi,zadrogiranci, skratka nadloge tega "čistega" sveta.
Spomnim se, kako so z nazadnjaki(in jih še sedaj)negativno označevali ljudi, ki so želeli kmetovati brez umetnih gnojil in različnih sredstev proti škodljivcem..
Še huje je pri vodi, kjer je "koncesionar" v bistvu monopolni lastnik prebivalstva, ki določa kdo bo župan,svetnik,direktor občinskih inštitucij,določa prioritete "potreb" občanov, skratka so "bog",ki se mu je potrebno klanjati za nekaj, kar sploh ni njegovo.
Kako to izgleda si lahko že ogledate na slovenskem primeru, ki je "prehitel Evropo".

Še vedno menite, da so rodovitna prst, hrana in voda res tako drugorazredne teme, da si ne zaslužijo naše pozornosti?

Večina tukaj nas misli, da so te teme še kako pomembne. Prav tako smo med temi nekateri prepričani, da jih ne bomo rešili z obdavčevanjem (kako pravzaprav lahko davki očistijo prst?), še manj pa z nazadovanjem v srednjeveške načine pridelave.

Odgovore na vprašanja hrane in vode ne bo dalo ekonomsko in tehnično nazadnjaštvo, temveč napredek. Če je plesen napadla krompir, pa nočeš uporabljati fungicida, potem rešitev ni roženkranc ampak uporaba genetsko spremenjenih vrst, ki so bolj odporne.

Pravzaprav se bolj odporne vrste proizvaja že zdaj (zaradi Y virusa so stare vrste krompirja, npr. Igor pretežno neuporabne) s križanjem, genska tehnologija bi proces samo pospešila.

Tko da rešitve so, samo tazeleni zanje nočete slišati. Po vaše je edina prava Rešitev gibanje v srednji vek.

[beriberi]
- a smo edini, ki bi znotraj EU prepustili vodovode tudi zasebnemu kapitalu?

-------------------------------------------------- -------------------------
vsak zdravorazumski in vsaj po naravi liberalen človek ve, da se vodo in vodne vire ne sme dati privatnikom v roke.

ti govoris o vodnih virih. Uredba EU in jaz pa o vodovodih. Zakaj zavajas?

Evropa je fiasko brez primere z tem okoljem.
Circus ,ki so ga Francozi naredili z konjskim mesom,nihce ni kriv.

[bc123a]
> [beriberi]
> - a smo edini, ki bi znotraj EU prepustili vodovode tudi zasebnemu kapitalu?
>
> -------------------------------------------------- -------------------------
> vsak zdravorazumski in vsaj po naravi liberalen človek ve, da se vodo in vodne vire ne sme dati privatnikom v roke.

ti govoris o vodnih virih. Uredba EU in jaz pa o vodovodih. Zakaj zavajas?

... ja, do vodnih virov pa se pride ... khmm, kako ? ...

[najobj]
... ja, do vodnih virov pa se pride ... khmm, kako ? ...

koncesija za vodo in upravljanje vodovoda sta dve razlicni stvari, in naj tudi ostaneta.

[komendator]
Nikogar ne nameravam obtoževati in nikjer ne problematiziram delež, procent obsega državne pozidanosti, še vedno pa trdim - in izsek znanstvenega članka potrjuje, da tudi nepremišljena pozidava (zaraščanje,..) zmanjšuje obseg razpoložljive obdelovalne zemlje. To je splošno znano in lahko marsikdo vidi na lastne oči, v svojem ožjem domačem okolju, kako se naselja in obrati počasi zajedajo v plodne ravnice, travnike, včerajšnja polja,... Trend je negativen in problematičen, zato se država in EU odzivata.

Kolikor se spomnim veliko več obdelovalne zemlje izgine zaradi zaraščanja kot zaradi pozidave. In zaraščanje se po moje dogaja zaredi tega, ker do oddaljenih krajev ne morejo speljati normalne ceste (umeščanje v prostor) ter birokracije in stroškov povezanih s pridobivanjem zazidljivih zemljišč.

Zaradi tega se mladi izseljujejo s podeželja, obdelovalna zelja pa izginja, ne pa zaradi 5 hiš na prvovrstni njivi, ki jih vsi problematizirajo.

[bc123a]
> [najobj]
> ... ja, do vodnih virov pa se pride ... khmm, kako ? ...

koncesija za vodo in upravljanje vodovoda sta dve razlicni stvari, in naj tudi ostaneta.

... ja, le da do vodnih virov brez vodovoda malo težje prideš ... khmm, ko zagusti, pa sploh ...

P.S.: midva imava do nekaterih stvari očitno različne nastavitve ... evo, jaz imam pri vitalnih zadevah - voda in hrana to definitivno sta - nastavljen default na "ne zaupam" in sem pripravljen plačati nekaj več, medtem ko imaš ti default nastavljen na "zaupam", samo da je vse skupaj čim bolj poceni ... ja, in ponavadi se prej ali slej, tako ali drugače za pravilno pokaže tista stara "poceni roba je najdražja roba" ...

[najobj]
P.S.: midva imava do nekaterih stvari očitno različne nastavitve ... evo, jaz imam pri vitalnih zadevah - voda in hrana to definitivno sta - nastavljen default na "ne zaupam" in sem pripravljen plačati nekaj več, medtem ko imaš ti default nastavljen na "zaupam", samo da je vse skupaj čim bolj poceni ... ja, in ponavadi se prej ali slej, tako ali drugače za pravilno pokaže tista stara "poceni roba je najdražja roba" ...

Hm. Da ti nekaj povem. V zadnjih 10-20 letih so sle storitve Komunal koliko gor? Odvoz smeti se je neznansko podrazil, je res? Pred 20 leti si lahko v smeti vrgel skoraj karkoli, kar je nastalo v gospodinjstvu, sedaj pol stvari enostavno ne odvazajo, kljub radikalnim podrazitvam, in te posljejo na deponijo. Konkurence NI. marsikje po sloveniji so lokalne komunale poslale ljudem poloznice za nekaj 1000 EUR, ki jih nimajo placati, ker denarja nimajo - in to za predimenzionirano (pozlaceno?) infrastrukturo, kjer so se zupani se mastno okoristili. Bodo ljudem nase, javne, komunale zacele rubiti hise zaradi teh racunov?

Si preprican, da je zasebna lastnina vodovoda najslabsa stvar, ki se lahko zgodi vodi v sloveniji v naslednjih letih?

[beriberi]
- a smo edini, ki bi znotraj EU prepustili vodovode tudi zasebnemu kapitalu?

-------------------------------------------------- -------------------------
vsak zdravorazumski in vsaj po naravi liberalen človek ve, da se vodo in vodne vire ne sme dati privatnikom v roke.

No ti nisi ne liberalec in še manj zdravorazumski:) Ti si pač preoblečen (v katera oblačila si oblečen pa si sam zmisli) v komunist kar si dokazal že pri monetarnem sistemu kjer zagovarjaš dejansko centralno planski sistem s to razliko, da bo direkt delala to država in ne CB (čeprav je slednja v 100% lastništvu države).

ker Monopolistov na račun narave imamo zadosti. To niso poslovneži, to so pijavke in zajedalci.

Ki so po dekretu države postali monopolisti nda;)

Še na zrak jih je treba ane, tukaj je celo lahko več ponudnikov, pa še po kategorijah kvalitete zraka se lahko delijo.

Evo tipično bluzenje, ki jim je ekonomija španska vas in začnejo analogijo z zrakom. Daj sherlock povej kako boš to privatiziral?:)

Idoti, fašisti in Bilderbergarci, in sachsi in ostala komuno kapitalska golazen, ki obvlada samo Vamipirizem kot posel.

Ja in ti si del te grupe oz jo podpiraš. Nezavedno pač, tako kot se za butalca tudi spodobi;)

To je monopol prisile in nič drugega.

Ja itak. Kokurenca je prisila nda:)

[bc123a]
> [najobj]
> P.S.: midva imava do nekaterih stvari očitno različne nastavitve ... evo, jaz imam pri vitalnih zadevah - voda in hrana to definitivno sta - nastavljen default na "ne zaupam" in sem pripravljen plačati nekaj več, medtem ko imaš ti default nastavljen na "zaupam", samo da je vse skupaj čim bolj poceni ... ja, in ponavadi se prej ali slej, tako ali drugače za pravilno pokaže tista stara "poceni roba je najdražja roba" ...

Hm. Da ti nekaj povem. V zadnjih 10-20 letih so sle storitve Komunal koliko gor? Odvoz smeti se je neznansko podrazil, je res? Pred 20 leti si lahko v smeti vrgel skoraj karkoli, kar je nastalo v gospodinjstvu, sedaj pol stvari enostavno ne odvazajo, kljub radikalnim podrazitvam, in te posljejo na deponijo. Konkurence NI. marsikje po sloveniji so lokalne komunale poslale ljudem poloznice za nekaj 1000 EUR, ki jih nimajo placati, ker denarja nimajo - in to za predimenzionirano (pozlaceno?) infrastrukturo, kjer so se zupani se mastno okoristili. Bodo ljudem nase, javne, komunale zacele rubiti hise zaradi teh racunov?

... OK, sicer si ti zdaj malo zalutal, ker namreč ni govora o smeteh ampak o vodi in s smetmi se vsaj nekaj cajta da živet brez vode pa ne, pa vendar naj bo ...

... ja, seveda je res, da se je odvoz smeti neznansko podražil, kakor je tudi res, da se je odvoz smeti neznansko podražil predvsem zaradi tega, ker imamo zaradi raznoraznih civilnih iniciativ, ki blokirajo gradnjo novih odlagališč (= ekvivalent vodnim virom), v Sloveniji menda eno samo dolgoročno urejeno in legalno odlagališče tam nekje blizu Celja ... jebiga, zdaj pa računaj razdalje prevoza, pa boš videl, zakaj so cene takšne, kot so in ki jih konkurenca odvoza (= ne odmetavanja kamorkoli) smeti objektivno ne bi mogla kaj bistveno znižati ... ja, pa zdaj sploh ne zanikam, da si pri smeteh marsikdo ni dobro omastil svoje brke, ker sicer ne vem, zakaj bi bile smeti na jugu Italije v "upravljanju" mafije ...

Si preprican, da je zasebna lastnina vodovoda najslabsa stvar, ki se lahko zgodi vodi v sloveniji v naslednjih letih?

... evo, zdaj pa nazaj k vodi s preprostim vprašanjem, zakaj bi nekdo investiral ogromni denar v novo vodovodno infrastrukturo, če si svoje investicije ne bi poskušal - ko ima koncesijo, je na tistem področju monopolist - čim hitreje povrnit in kasneje brez za zdravje uporabnikov vode nujnega zadovoljivega vzdrževanja vodovoda samo še služil ? ... khmm, da o pod mizo poceni glih od tistih županov, ki si jih omenil pri smeteh, kupljene z javnim denarjem že zgrajene vodovodne infrastrukture niti ne govorim ... ja, in ki si je brez istočasne koncesije vodnih virov pravzaprav niti ne znam predstavljati, tako da je tudi tista EU direktiva zelo verjetno neka mućka, za katero se skriva privatizacija vodnih virov, ker mi namreč ni jasno, kaj boš z vodovodom, ki ga nimaš kam priklopit ...


P.S.: Avstrijci so odločno PROTI in ko bodo oni ZA, bom pod istimi(!) pogoji, kot veljajo za njih, ZA tudi jaz ... khmm, ker Avstrijcem (= državljanom) namreč zaupam, da vejo, kaj je dobro za njih ...

[najobj]
... evo, zdaj pa nazaj k vodi s preprostim vprašanjem, zakaj bi nekdo investiral ogromni denar v novo vodovodno infrastrukturo, če si svoje investicije ne bi poskušal - ko ima koncesijo, je na tistem področju monopolist - čim hitreje povrnit in kasneje brez za zdravje uporabnikov vode nujnega zadovoljivega vzdrževanja vodovoda samo še služil ? ... khmm, da o pod mizo poceni glih od tistih županov, ki si jih omenil pri smeteh, kupljene z javnim denarjem že zgrajene vodovodne infrastrukture niti ne govorim ... ja, in ki si je brez istočasne koncesije vodnih virov pravzaprav niti ne znam predstavljati, tako da je tudi tista EU direktiva zelo verjetno neka mućka, za katero se skriva privatizacija vodnih virov, ker mi namreč ni jasno, kaj boš z vodovodom, ki ga nimaš kam priklopit ...

Kako je za tebe razlicno, ce ti od zupana pozegnana komunala izstavi nekaj 1000 EUR racuna za predrago in razsipno infrastrukturo, ali pa to naredi zasebnik? A tisto od komunale manj boli ali kako?

[bc123a]
> [najobj]
> ... evo, zdaj pa nazaj k vodi s preprostim vprašanjem, zakaj bi nekdo investiral ogromni denar v novo vodovodno infrastrukturo, če si svoje investicije ne bi poskušal - ko ima koncesijo, je na tistem področju monopolist - čim hitreje povrnit in kasneje brez za zdravje uporabnikov vode nujnega zadovoljivega vzdrževanja vodovoda samo še služil ? ... khmm, da o pod mizo poceni glih od tistih županov, ki si jih omenil pri smeteh, kupljene z javnim denarjem že zgrajene vodovodne infrastrukture niti ne govorim ... ja, in ki si je brez istočasne koncesije vodnih virov pravzaprav niti ne znam predstavljati, tako da je tudi tista EU direktiva zelo verjetno neka mućka, za katero se skriva privatizacija vodnih virov, ker mi namreč ni jasno, kaj boš z vodovodom, ki ga nimaš kam priklopit ...

Kako je za tebe razlicno, ce ti od zupana pozegnana komunala izstavi nekaj 1000 EUR racuna za predrago in razsipno infrastrukturo, ali pa to naredi zasebnik? A tisto od komunale manj boli ali kako?

... ja, seveda je različno, ker je od župana požegnane komunale nekaj 1000 EUR račun za predrago in razsipno infrastrukturo zelo verjetno izjema, od zasebnika - ne vem, zakaj bi se špilal Mater Terezo - pa zelo verjetno pravilo ... khmm, ker župana lahko vsaj približno kontroliraš z - tudi "po mariborsko" - volitvami, medtem ko zasebnika malo težje ...

P.S.: bistvo mojega razmišljanja o tej zadevi je, kar je dobro za Avstrijce, je dobro tudi za mene ...