Ponovno pa vseeno, mogoče bo kdo videl.

Čudno je, da nihče več ne piše o dejanskem stanju NLB, ki je kot, da je potonilo v pozabo.

Levičarji in desničarji vedo, da si NLB nikoli ni preknjižila delnic iz stečajnih postopkov, kjer ima zastavljene kot garancijo ,in je udeležena kot kreditodajalec. Teh delnic je po današnji tržni vrednosti za okoli 1.600.000.000,00€. Ravno tako ima skladno s pravili za ta isti denar vzpostavljene vsaj trikratne rezervacije....

NLB na teh podjetjih nikoli ni zamenjala nadzornikov, uprav.... in ostalih grabežev, ker jih ne more-noče in le ti še vedno v miru kradejo naprej. Nekateri že več let drugi pa od nedavnih stečajev naprej, na primer SCT, ZVON-a,Primorje......

Torej, če bi NLB te delnice skladno s pozitivno zakonodajo prenesla nase, bi fantje na Čopovi, pa mogoče kakšen na Trgu Republik, morali pač malo delati (upravljati s premoženjem), da nebi samo bluzili. To bi sicer za njih osebno imelo negativni efekt, pozitiven bi pa bil za NLB, saj bi si s tem uredila bilance (pasivo in aktivo) in po tem verjetno nebi potrebovala nobenih dokapitalizacij, sprostile bi se ji rezervacije,preprečila bi odliv kapitala iz nezaseženih družb, posledično bi se na izčrpavanih družbah vzpostavil red in bi jih NLB lahko zopet prodala po višji ceni.

Če bi pri prodaji sodelovala mogoče še z NKBM, pa bi bil učinek še večji, saj imata banki skoraj v vseh teh družbah večinske deleže, ponekod več kot 80%. Da ne bo pomote, NKBM je čeprav je po ljubljansko tista »Štajerska« banka svoje delnice iz stečajnih mas pobrala. Iz tega izhaja, da gospoda na NLB (predvsem višja nadstropja)nimajo pojma kaj delajo, ali pa se sprenevedajo v korist levih in desnih ribičev v kalnem.

Zdaj ko g.T.J. ni več bi pa ja to lahko že začeli delat.... Pol pa Audiji in tko, a ne?

Srečno Slovenija

Kaj vse bi mi naredili, da ne bi prišlo do realizacije slabe banke. Tale članek je eden izmed teh poizkusov. Moram priznati, da je za malenkost boljši kot včerajšnje poročanje na RTV Slovenija, kjer so enostavno trdili, da je bonitetna ocena padla zaradi zakona o slabi banki. V resnici je bonitetna ocena padla zaradi politične nestabilnosti in posledično vprašljivosti implementacije tega zakona. Kolikor razumem oceno Standard & Poor's jih skrbi, da bomo imeli slabo banko, ne bomo pa prodali izločenih terjatev, beri podjetji. To je še kako realna bojazen, saj mi vendar ne bomo prodajali naše srebrnine, saj gre pri tem celo za veleizdajo! In tega se bojijo, ker če država ne bo prodala podjetji, se bo javni dolg dvigoval. Včasih je treba pač razumeti celoto.

Ko se rešimo NLB bo veliko stečajev, ker bodo vsi sesalci (top managerji) zaprli svoja podjetja, ker ne bodo več imeli svojga bankomata.

Sanacija banke ne pomeni, da se banko nafila z novim denarjem, pač pa da se v banki konča zapravljanje denarja in tiste bančnike, ki to počnejo, stlači v zapor (primer nedavnega nakupa dragega službenega vozila v NLB).

se strinjam belokranjc. in na tej osnovi bomo začeli znova. brez udbo in drugačnih mafijskih podrepnikov, ki kradejo in se napajajo že desetletja!

prodaja NLB ni rešitev. JE ODREŠITEV! za 1 evro, če jo bo sploh kdo hotel...

Banka NLB naj gre v stečaj.

Oni na vrhu pa se igračkajo z nami in našo državo, saj ni zanje nobenih posledic, če zagonijo vso naši imovino in imovino naši potomcev do konca. Nasprotno - slovenceljni te iste ljudi znova in znova nagrajujemo na volitvah. Žal, ne stokajmo - potem smo res so-krivi za to, da imamo politično smetano na nivoju otroškega vrtca brez občutka za realnost.

Po mojem je odpeljal zadnji vlak in nekako dozdeva se mi, da bo pred prihodom trojke na boljšem tista stranka, ki bo na pozicijah imela čim več svojih ljudi. Bodo vsaj imeli službe, preden jih razredči trojka in jim zniža plače za 30%, koliko je verjetno potrebno, da se ustavi naraščanje dolga in primanjkljaja. In seveda, da se zagotovi posojilodajalcem vračanje tiste malenkosti okoli 20 milijard zaradi katerih bodo posegli v slovensko džamaherijo, ki ni sposobna izpeljati niti ene same reforme.

Bankirjem je potrebno kupiti Audije, pa da se speljejo iz Slovenije.

V NLB je šlo v zadnjih 20 letih, za njeno sanacijo, skoraj toliko državnega denarja kot v "pregrešno" drage avtoceste. Od denarja v bankah imamo tajkunske jahte in denar v davčnih oazah, po avtocestah pa se hitreje, udobneje in predvsem varneje vozimo. Nad NLB je vseskozi držal roko siva eminenca prejšnje vlade - minister za razvoj in velik nasprotnik gradnje avtocest in gradbeništva. Malo pozno so prišli na GZS do spoznanja, da lahko gospodarsko rast povečajo vlaganja v infrastrukturo. Potem ko je politika pomagala sesuti gradbeništvo bodo od tega imele koristi predvsem velike tuje gradbene firme. V Sloveniji ni več gradbene firme, ki bi bila sposobna zgraditi zahtevnejši infrastrukturni objekt. Še pred petimi leti pa smo imeli kar nekaj takih, ki so imele izjemno dobre reference, znanje in opremo. Zadnji poskus rešitve gradbeništva je bila Pirešica, ki so jo pa politika in od politike usmerjeni mediji spolitizirali in akterje medijsko linčali.

Milijardo dokapitalizacije je povsem dovolj, da se doseže 11% CT1. Banke naj končno že ustanovijo lastne SPV-je, država pa naj to delno finančno podpre. Drug ukrep je garancijska shema. Če gre po sistemu "reverese auction" kot 2009 se niti ne bo štela za državno pomoč, niti ne bo bremenila proračuna. Tretje rabimo sklad (do milijarde), ki bo kapitalsko okrepil predvsem podkapitalizirana srednja in velika podjetja. V njem morajo vsaj v 30% participirati banke oz. drugi privatni investitorji, da bi kapitalske injekcije štele po EU pravilih kot "financial transaction" in ne kot državna pomoč. Podjetja pa naj se prodajajo potem, ko bodo v osnovi sanirana, solventna oz. vsaj ne bodo več v akutni likvidnostni krizi. Drugače za njih ne bomo dobili niti pravih lastnikov niti ustrezne kupnine.

Odlično Buldozer. Naše domače sistemske banke v resnici niso nič slabše od evropskega povprečja, problem je, da smo zadnja leta imeli nesposobna vodstva(uprave, NS, vlade in Banke Slovenije). Slednja je verjetno eden največjih krivcev za trenutno stanje v državi. Samo za primerjavo, pa se niti ne dotaknem njene vloge pri vzpodbujanju kreditne aktivnosti med 2007 in 2008; BS preko regulative posameznih postavk zahteva posredno vsaj 20% več kapitala kot je to povprečje v Eurozoni. Samo za NLB pomeni to 200 milijonov več kapitala. Ko so ostale centralne banke rahljale regulativo, da ne bi prizadele kapitalske ustreznosti bank, smo mi zategnili. Popolnoma prav imaš glede upravljanje slabih terjatev. Prav to (in pa nesposobnost stroškovne sanacije) je bil razlog, da je AUKN zahteval jeseni 2011 zamenjave v NS. Tuje banke pri nas, ki so mimogrede neprimerno bolj zbluzile v obdobju 2004-2008 (LTD slovenskega bančnega sektorja v 2008 je bil 164 (NLB 134, NKBM 117), tujih bank pri nas pa med 200 in 250!!!). Za razliko od tujcev, ki so relativno večji kup gnoja potihoma sanirali preko SPV-jev ali prodaje slabih terjatev v skupino (in se tako izognili odpisom) smo mi z javno razpravo osebkov (tudi v Financah), ki bančne bilance v rokah še držati ne znajo, kaj šele, da bi jo razumeli, sesuli zaupanje v slovenske banke. Najprej doma, potem pa še na tujem.

auuuuuuuuuuuuuu..................di