Izbrani forum: Glavni forum

Izbrana tema: članek Abanka v prvem krogu zbrala 23 milijonov

Strani: 1

anon-170640 sporočil: 1.124
[#1965797] 17.01.13 09:02
Odgovori   +    7
hehehe , jao , jao LDS deček , humanist , populist, skratka produkt FDV-ja !!
anon-174165 sporočil: 23
[#1965803] 17.01.13 09:06
Odgovori   +    7
A je to ta učitelj zemljepisa, ki vodi banko? A ima vsaj šnel kurz iz politične ekonomije?
QRK sporočil: 2.505
[#1965824] 17.01.13 09:15
Odgovori   +    6
Navali, još friško! Pet za banku! Ko prvi, njegova devojka! Same dokapitalizacije, kriv pa nihče. Pri takem ekonomskem znanju Uprav in Nadzornih svetov, pa nihče ne pozna 10 bančnih zapovedi. Krade pa ne ciciban!
anon-170640 sporočil: 1.124
[#1966110] 17.01.13 11:21 · odgovor na: anon-174165 (#1965803)
Odgovori   +    1
Jap , to je ta "zlati" deček!!
anon-170640 sporočil: 1.124
[#1966113] 17.01.13 11:22
Odgovori   +    2
PERLA OD ČLOVEKA !!

Jože Lenič

Tisti poslanec z najnižjo plačo, ki se je povzpel na vrh Triglava

Vanja Pirc | Mladina 31 | 8. 8. 2003




© Borut Krajnc

Jožeta rodijo 28. junija 1965. Odrašča v Ihanu, kraju, ki je v širnem svetu znan po prašičji farmi. Tam obiskuje podružnično osnovno šolo, od petega razreda pa se vozi v osnovno šolo v Domžale. Jože je radoveden otrok, ki se zanima za šport in potovanja, v glasbeni šoli pa se uči igranja na harmoniko in pozavno. Odloči se za poljansko gimnazijo, nato pa še za študij geografije in geologije. S študijem ni nezadovoljen, je pa zaskrbljen zaradi položaja, ki ga ima geografija v znanosti, zato z nekaj nadebudneži sklene narediti nekaj odmevnega. Ustanovijo študentsko sekcijo Ljubljanskega geografskega društva, ki se bo kasneje preimenovala v Društvo mladih geografov Slovenije. Jože postane predsednik sekcije, vanjo povabi tudi Dušana Pluta in Alojza Peterleta, organizira okroglo mizo, posebej pa se ogreje za mednarodno sodelovanje in z nekaj prijatelji s starim golfom odpotuje na kongres evropske zveze geografov v Varšavo, kjer predstavijo referat. Vodi tri mednarodne prostovoljne delovne tabore v Bistrici, kjer pospravljajo divja odlagališča, je tudi mentor tabora na Krki. Ko hodi na kavo, zaradi imidža pod roko nosi debelo knjigo našega največjega geografa dr. Antona Melika. Med študijem štopa po Evropi, Afriki in Ameriki, kjer v New Yorku spi pod milim nebom.

Leta 1989 je Jože predsednik domžalske zveze socialistične mladine. Dva tedna zatem, ko ima vseslovenska ZSMS v Portorožu kongres, na katerem predsednik Školč pove, da na volitvah obstaja realna možnost za zmago ZSMS, Jože potegne prelomno potezo. Občinska organizacija ZSMS Domžale sklene, da bo izstopila iz občinske organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva. Dogodek je tako prelomen, da si Jože prisluži intervju v Mladini. Ob izstopu se zaveda, da je poteza dvorezna, saj bi se utegnilo pripetiti, da ZSMS ne bi več mogla sodelovati v občinski kadrovski koordinaciji in ne bo mogla vplivati na to, katere pločnike bo občina asfaltirala. Po drugi strani pa meni, da je SZDL njegova konkurenca. Jože organizira javno tribuno, na kateri teče beseda o rehabilitaciji Ceneta Matičiča, ekonomista, ki je bil na začetku sedemdesetih let žrtev afere 25 poslancev. Jože javno tribuno vodi goreče, zdi se, da jo bo končal z naštevanjem imen onih, ki so zakuhali afero 25 poslancev. Vendar Cene Matičič diskusijo umiri in pove, da je z rehabilitacijo dobil zadoščenje.

Jože na filozofski fakulteti študira geografijo, za krajši čas se zaposli na biotehniški fakulteti, razmišlja pa tudi o podjetniški karieri. Leta 1990 s kolegi ustanovi podjetje Oikos, ki se ukvarja s svetovanjem na področju prostora in varstva okolja. Jože je prvi direktor Oikosa. Aprila 1990 se na občinskih volitvah poteguje za vstop v domžalsko občinsko skupščino. Postane odbornik občinske skupščine. Junija 1991 uspešno kandidira za predsednika izvršnega sveta občine Domžale. Kot direktor podjetja Oikos odstopi, vodenje firme prepusti Jerneju Stritihu, ki bo kasneje postal državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor. Ko bodo kriminalisti leta 1994 preiskovali dejavnost podjetja, bo Jože svoje dobro ime opral s podatkom, da je iz podjetja izstopil že leta 1991, istočasno pa je tudi prodal svoj lastniški delež. Diplomira s temo Deponiranje odpadkov v občini Domžale, v nalogi, ki jo piše tudi s pomočjo možganskega viharja (kot prevaja brainstorming), pa zapiše, da "odpadki danes predstavljajo velik problem, na drugi strani postajajo vse bolj dragoceni kot sekundarna surovina in vir pridobivanja energije". Predlaga tudi enajst lokacij za deponiranje odpadkov v Domžalah, kjer je problematičen zlasti s kromom kontaminiran mulj. Ko diplomira, dobi naziv profesorja geografije. Diplomo proda domžalski občini in si za približno 2500 mark privošči potovanje.

Leta 1992 se Jože na listi LDS poteguje za izvolitev v državni zbor. Stranka zbere 23.5 odstotkov glasov, Jožetov osebni rezultat pa je še za pet odstotnih točk višji, kar mu prinese zanesljivo izvolitev v državni zbor. Na lestvicah poslanskih plač Jože zaseda ekstremen položaj; ves čas je najslabše plačan poslanec. Je član odbora za finance, odbora za infrastrukturo in okolje ter član preiskovalne komisije za afere Hit, Elan, Slovenske železarne ... Ko leta 1994 predsednik vlade odstavi ministra za okolje Jazbinška, se šušlja, da bi minister lahko postal tudi Jože, vendar je na ministrski položaj postavljen Pavle Gantar. Ob združitvi LDS, Demokratske stranke, Socialistične stranke in Zelenih - ekološke socialne stranke v novo Liberalni demokracijo Slovenije, Jože postane podpredsednik ekološkega foruma. Sicer pa se poslanec Jože skupaj s kolegom Janezom Kopačem zavzema, da bi z zakonom o reorganizaciji Službe družbenega knjigovodstva v Agencijo za plačilni promet, nadziranje in informiranje določili, naj nad Agencijo bdi svet Agencije, ki bi imel pooblastilo zamenjati vodstvo. Vodstvo Agencije na ustavno sodišče vloži pobudo, češ da zakon predvideva odstavitev, ob kateri razlogov sploh ni treba navesti, ustavno sodišče pa sklene, da mora Agencija obdržati neodvisnost, zato nekaj členov razveljavi. Ko izbruhne afera R + 3 (vlada državnim uslužbencem omogoča najetje stanovanjskih kreditov po obrestni meri, ki je za 3 odstotke višja od inflacije), seznami poročajo, da si je ob pomoči 37 tisoč DEM kredita iz proračunskega stanovanjskega fonda stanovanjski problem reševal tudi Jože. Med diskusijo o ureditvi lastniškega statusa igralnic je Jože skeptičen do ideje, da bi igralnice povsem podržavili. Meni, da bi morali ob morebitnem podržavljanju zasebnim lastnikom in pravnim osebam, ki so v igralnice vložili svoj denar, te deleže vrniti in jih poplačati. Jože se leta 1995 podpiše pod pobudo dr. Lea Šešerka, ki pravi, da bi morala Slovenija organizirati referendum o zaprtju Jedrske elektrarne Krško. Ko se že zdi, da referendum bo, saj se je pod iniciativo poslanca Šešerka podpisalo 37 poslancev, ducat poslancev, med katerimi je tudi Jože, podpis prekliče.

Jože budno spremlja, kaj se dogaja z novimi tehnologijami. Je med prvimi poslanci, ki uporabljajo elektronsko pošto, pohvali pa se tudi, da ideje za oblikovanje amandmajev k zakonu o javnih naročilih dobil prek interneta. Na volitvah leta 1996 Jože doseže podoben rezultat kot leta 1992. Ker pa se izboljšajo rezultati ostalih kandidatov LDS, službo v državnem zboru dobi šele potem, ko sokandidat Metod Dragonja ponovno prevzame vodenje ministrstva za gospodarstvo in se odreče poslanski funkciji. Jože postane član odborov za mednarodne odnose, nadzor proračuna, finance ter monetarno politiko ter ustavne komisije. Hkrati je član delegacije državnega zbora v Severnoatlantski skupščini. Leta 1999 bo Jože postal celo vodja delegacije. Če je bil leta 1989 med javno tribuno o rehabilitaciji Ceneta Matičiča oster kritik starega režima, leta 1997 med diskusijo o lustraciji pove, da njegovo generacijo bolj zanima internet, ter doda, da je tudi na internetu našel debato o lustraciji, ki pa se je odvijala v Južni Afriki. Postane član skupščine Kapitalskega sklada. Vpiše podiplomski študij. Kot geograf se odloči za drugo najbolj logično nadaljevanje študija, za mednarodno ekonomijo. Jože leta 1999 na ekonomski fakulteti pri dr. Mojmiru Mraku zagovarja magisterij Analiza ekonomskih tveganj v procesu vključevanja zasebnega sektorja v gospodarsko infrastrukturo, v katerem ugotovi, da je "sodobno zasebno-javno partnerstvo mlad pojav, zato je preuranjeno potegniti dokončne zaključke", vendar našteje skupne imenovalce vseh uspešnih vključevanj zasebnega kapitala v telefonijo, javni prevoz in drugo infrastrukturo. Gre za politično podporo, spremembe zakonodaje, reorganizacijo državne uprave in prestrukturiranje javnih podjetij, ki sodelujejo v teh projektih. Jože trdi, da bi morala podoben pristop "sprejeti tudi Slovenija, ki danes sodi med države, ki v infrastrukturo niso pritegnile veliko zasebnega kapitala." Načrtuje prestop v gospodarstvo. Poslanske vrste uradno zapusti decembra 1999, ko je postavljen na mesto predsednika uprave Kapitalskega sklada. Če je ob koncu devetdesetih let Jože veljal za perspektivnega na kratko ostriženega politika, ki nosi naramnice, je s postavitvijo na čelo Kapitalskega sklada z novim tisočletjem skočil v prvo ligo.

1. januarja 2000 začne z novo službo. Ker ima Kapitalski sklad, ki se prestrukturira v Kapitalsko družbo, lastniške deleže v množici podjetij, Jožeta postavljajo v nadzorne svete. Postane član nadzornega sveta Leka, ki je tedaj drugo najbolj dobičkonosno slovensko podjetje, predsednik nadzornega sveta kranjske Save, član nadzornega sveta Dela, največjega slovenskega časopisnega podjetja, ter član nadzornega sveta Banke Domžale. Banka Domžale je sicer manjša banka, vendar v konglomeratu Nove Ljubljanske banke igra posebno vlogo. Jožetov prvoligaški status pa se sredi leta 2000 zamaje, saj vlada dr. Janeza Drnovška pade, nova vlada pa pod vodstvom dr. Andreja Bajuka za začetek postavi novo skupščino Kapitalske družbe. Jože se že na prvi seji skupščine postavi na zadnje noge. Ne izpolni zahteve, naj kot predsednik uprave za udeležbo na skupščini časopisnega podjetja Delo pooblasti dr. Gregorja Gomiščka, novega predsednika skupščine. Jože potegne še eno potezo. Tik pred zamenjavo oblasti proda del delnic, ki jih ima Kapitalska družba v časopisnem podjetju Delo. S tem, ko delež proda Gorenju, prepreči, da bi upravljanje največjega časopisnega podjetja v državi prevzela pomladna koalicija. Jožeta odstavijo, ker pa ne navedejo krivdnih razlogov, lahko računa na otipljivo odpravnino. Vodenje Kapitalske družbe prevzame nekdanji direktor pravnega oddelka Banke Slovenije Tomaž Toplak, sicer v Koaliciji Slovenija zadolžen za koordinacijo financ.

Jože dela v SKB banki. V njegovi uradni biografiji bo pisalo, da se je kot svetovalec uprave osredotočil predvsem na razvijanje produktov dodatnega pokojninskega zavarovanja in naložb. LDS na jesenskih volitvah prepričljivo zmaga, Jože pa se že januarja 2001 vrne v pisarno predsednika uprave Kapitalske družbe. Sprva kot začasni predsednik, potem pa kot predsednik s štiriletnim mandatom. Vlada Jožeta postavi v nadzorni svet Nove Ljubljanske banke. Prihaja razburljivo obdobje. Ko leta 2001 izbruhne pivovarska vojna, predsednik uprave Slovenske odškodninske družbe sveženj delnic Pivovarne Union po ceni 86 tisoč proda Pivovarni Laško. Jože pa lastniški delež, ki ga ima KAD v ljubljanski pivovarni, po ceni 90 tisoč za kos proda belgijski multinacionalki Interbrew.

Ko švicarska multinacionalka Novartis jeseni leta 2002 napove, da bi prevzela farmacevtsko družbo Lek, Jože sporoči, da Kapitalska družba delnic po ceni 95 tisoč ne bo prodala. Največja kapitalska transakcija v državi je pod vprašajem. Borznikom se tresejo roke in se sprašujejo, ali bo operacija uspela. Jože baranta in doseže, da Novartis ponudi 105 tisoč SIT za delnico. Prodano! Ker Lek prevzamejo Švicarji, izgubi mesto v nadzornem svetu. Zato pa je julija 2003 izvoljen v nadzorni svet koprske Intereurope. Jože je eden tistih, ki rolajo Slovenijo. Vodi Kapitalsko družbo, sedi v nadzornih svetih največjega časopisnega podjetja, največje banke, najbolj dobičkonosne špediterske firme ter predseduje nadzornikom Save. Njegov vzpon na vrh pa se s tem ne konča. Nadzorni svet Zavarovalnice Triglav, največje zavarovalnice v državi, Jožeta postavi za predsednika uprave.

Projekcija: Jože ohrani tradicijo dolgoletne predsednice uprave Zavarovalnice Triglav, ki je na najvišji slovenski gori vsako leto sklicala sestanek direktorjev s predsednikom republike Kučanom. Avgusta 2004 Jože na Kredarici pozdravi predsednika Drnovška.
anon-272577 sporočil: 1.095
[#1966580] 17.01.13 14:07
Odgovori   +    1
Koliko jih je pa izgubila, ko je financirala nakupe gradbenih podjetij??? In koliko milijonov bo še zgubila, ko bo prevrednotila zastavljene nepremičnine?
In koliko jih bo še izgubila, ko bodo končani stečaji cerkevenih Zvonov, Ceste mostov Celje....
To mi deluje tako, nekdo vrečo stalno polni z moko, spodaj je pa kup podgan, ki delajo vanjo luknje in odnašajo moko.
gorans sporočil: 652
[#1966757] 17.01.13 15:04
Odgovori   +    0
Aleš, kaj če bi ti tole še enkrat mal prebral...

Strani: 1