Uh, tole je pa ostro... vsekakor pa je prav, da se je zacelo z razciscevanjem znotraj univerze.

Da odkrijejo vpliv vzgonskega vetra na breje golobe. Desetletja že poslušam, kako bo naše znanje prispevalo k razvoju gospodarstva. Ta prispevek je tako skromen, da se zgroziš. Še sedaj ne vedo, kdo bi moral h komu, ali prodajalec kao znanja, ali kupec. Pejovnik sigurno ne!

Raziskave so le pretveza za izplačevanje velikih plač. Kdo od slovenskih 'znanstvenikov' je pa že kdaj naredil kaj tržno priznanega? Vsi le lepijo skupaj seminarske naloge svojih študentov in kao izdajajo strokovne članke ali knjige.

G. Iglič, s prvim odstavkom Vašega članka, deluje mi nekako komunajzarski-pa brez zamere, ste povedali vse: gremo se R&R/D le na svoji zemlji, vsakršna tuja konkurenca je neprimerna. saj nimamo istih kazalnikov za primerjavo.

Techno manageri, le kje ste, družboslovci so vas pohrustali, na 60 let izpiranja možganov KP+ 20let novodobne KP- ode mast u propast.

Prav gotovo potrebujemo potrebujemo raziskovalne univerze. Vendar bodo morale delati za tujino (tehnični del), ker je naše gospodarstvo de-industrializirano, kot tudi piše v članku.

Niti raziskovalci v gospodarstvu niso izkoriščeni v primerjavi z drugimi državami:
videolectures.net/ia...ovnik_ins/ (stran pri 4:57) Število inovacij je precej pod krivuljo. Mislim, da ne po krivdi raziskovalcev ampak tistih, ki jim dajejo naloge in cilje.

Zgleda, da bo treba začeti od začetka. Takšni članki spodbujajo k razmišljanju.

Raziskovalne univerze bi morale živeti od patentnih pravic oziroma od prodaje znanja . Tako ne bi raziskovale naprimer vpliva utekočinjanja lesa na rast BDP-ja. Rešitve ki se naj bi se iskale bi morali financirati tisti ki jih takšne rešitve zanimajo. Tako je na BTF, oddelek za lesarstvo razpisan doktorski študij na zelo ozki specializaciji. Štipendije ni. In ko doštudiraš si idiot ki je za študij oziroma za znanje ki ga nihče ne potrebuje (ker ni štipendije) zapravil 10000+ EUR in pristaneš na zavodu ali nekje na planiranju proizvodnje bukovih plošč. Mislim da tega ne potrebujemo. Sicer pa bi morali študentje po zaključku študija oditi na nekajletno obvezno prakso v realni svet da bi ga lažje razumeli. Nazaj na raziskovalno ustanovo naj bi se vrnili samo tisti, ki bi vedeli kaj je treba iskati. KOT TOP GUN!!!

Sem pogledal na seznam univerz in visokošolskih ustanov v Sloveniji.
sl.wikipedia.org/wik..._Sloveniji

Prišel sem do zanimivih sklepo, glede razreza med družboslovnimi in naravoslovnimi / tehničnimi programi:

Univerza v Ljubljani: 11 humanističnih in 11 naravoslovnih fakultet oz. akademij (priznam, da so nekateri študiji mejni, vendar sem jih v dvomu štel za humanistične vede);

Univerza Maribor: 6 humanističnih in 10 naravoslovnih fakultet;

Univerza na Primorskem: 5 humanističnih in 1 naravoslovna fakulteta.

Sukpaj državne univerze torej: 22 humanističnih fakultet in 22 naravoslovnih fakultet


Podatki za zasebne univerze in visokošolske ustanove:

Univerza v Novi gorici: 3 humanistične in 3 naraovoslovne fakultete

Ostali zasebni (koncesionirani in nekoncesionirani) visokošolski zavodi: 17 humanističnih fakultet oz. programov in 13 naravoslovni programov.

Torej zasebno visoko šolstvo skupaj: 20 humanističnih in 16 naravoslovnih programov.

Žal podatkov o številu študentov ni, prav tako so podatki emejeni le na pedagoški del.

Tudi na domači strani MZIKS sektor za visoko šolstvo omenja izključno pedagoški del viokošolske politike. Na znanost in raziskave na univerzah in fakultetah pristojni na MZIKS enstavno pozabijo.

www.mizks.gov.si/si/...o_solstvo/

Za MZIKS je znanost nekaj, kar obstaja oz. biva izven univerz.

Iz tega sledita dva sklepa:
1. znanost je pastorek v tej državi.
2. razmerje med naravoslovnimi vedami in humanističnimi vedami v ponudbi državnih univerz je izenačeno. V zasebnih fakultetah in visokih šolah pa prevladujejo družbene vede.

Glede na to, da odgovorni na MZIKS pravijo, da imamo humanistov preveč, naravoslovcev pa premalo, ne vidim razloga zakaj zasebniki ne bi izkoristili te tržne niše, in ponudili več naravoslovnih programov in raziskovalnega dela na tem področju.







Glede na to, da obstaja splošno prepričanje, da je v Slovenij družboslovnih programov preveč in tehnično - naravoslovnih programov premalo, me zelo čudi, da

Vsi, ki mislite, da slovensko univerzitetno raziskovanje ne prispeva nič k gospodarstvu, se najverjetneje motite. Koliko prispeva bi videli, šele, ko bi ga ukinili. Raziskovalne fakultete so inkubatorji, kjer se rojevajo in pretakajo ideje. Tudi, če nekdo ne diplomira, mu je čas preživet na fakulteti lahko dragocena popotnica v kasnejšo poslovno pot. Večina veliki ZDA velikih podvigov (Jobs, Gates, Elisson ipd.) je vsaj nekaj časa preživela na fakulteti.

Tudi v Sloveniji je že kar nekaj podjetij, ki so v zadnjem času uspela uspešno kapitalizirati vsaj začetno znanje in formacijsko pot posameznikov na fakultetah in to upešno izvažajo (Sensum, FDS research, XLAB, Nil, Adacta, Telsima, Insilica/Aptina, Dewesoft...). V teh podjetjih so bili vsaj nekaj časa gonilna sila in so aktivno vpleteni magistri in doktorji tehniških ved. Večino teh podjetij si ne ustvarja aktivno PRa, ker želijo delati neodvisno od politike.

Rešitev kot jo predlaga avtor je korak v pravo smer. Pogoj za to, da bo iz tehniških fakultet prišel kvaliteten kader je vsekakor selekcija najboljših že na vstopu. Na ta način se odpravi problem, da nekdo še ne diplomira pri 24ih letih.

Torej, cilj mora biti, diplomirani inženir pri 23 letih z nekaj praktičnimi izkušnjami na razvojno raziskovalnih projektih, ki si jih je pridobil tekom študija. Pri 23 letih, ima potem vsako podjetje še vedno dovolj časa, da zganja formacijski postopek nad posamezniki in tako dobijo najboljše.

Dandanašnji pa zaradi strukturnih anomalij na trg prihajajo podpovprečni inženirji pri 30 letih, brez praktičnih izkušenj in z dvema levima rokama. Razlika med dobrim in slabim inženirjem se hitro opazi, medtem ko je razlika med slabim in dobrim družboslovcem, v podjetju manj opazna.

univerze so v 95% štala brez morale samo mešanje megle žal !

Oh. Vsak berač svojo malho hvali.

G. Iglič, veste, ni Siemens kriv, da vaši raziskovalci ne dosegajo vrhunskih rezultatov. Tudi slovenska država ne. Ključ do uspeha je v sposobnosti in v trdem delu. Ne mi nakladat, da vrhunskih rezultatov ni mogoče dobro prodajati.

P.S.: Imam jaz enega MR doma in vidim, kako to izgleda.

Za dobre plače nezaposljivih kadrov. (vse, kar ni povezano z gospodarstvom je metanje denarja stran)

"Podobno je bilo že po letu 1945, vendar so takrat dejansko delo pri vodenju in razvoju podjetij večinoma opravili ljudje z znanjem, ki so ga pridobili v kakovostnejšem srednje- in visokošolskem sistemu Kraljevine Jugoslavije ali avstro-ogrske monarhije."
Žal je ta trditev precej napačna. Podjetja so tedaj prevzeli politični kadri, kar je izobraženih ostalo (preživelo) so opravljali podrejeno vlogo, saj vodilni niso imeli znanj. Torej, osnovna zabloda našega tehničnega in znanstvenega nivoja na visoki ravni izhaja še iz tega časa.
Sicer pa se lahko v glavnem strinjam, le z eno bistveno pripombo. Profesorji raziskovalci morajo delati za fakulteto in ne za privatni s.p., kot se to dogaja sedaj.
Ko gledam npr. prof. Pirnata iz Pravne fakultete UL, ne vem ali je zaposlen na RTV Slovenija ali na univerzi. Človek mimogrede opravi še nekaj deset projektov za privatne naročnike (največkrat javne ali paradržavne ustanove) in vprašam se kdaj ima čas za študente (pedagoško ali raziskovalno). Sicer pa je to pri nas zelo razširjena praksa.

Raziskovalne univerze nujno potrebujemo predvsem zato, ker profesorji na tem služijo. Če delajo zgolj izobraževalno, brez raziskovalnega dela, so priložnosti za služenje dodatnega denar hudo omejenje. Na nepotrebnih in slabih raziskavah se pa da lepo živeti.

Raziskovalno delo univerze nikoli ne bo nadomestilo raziskovalnega oddelka v podjetju.To je možno samo na teoretični ravni, v naši praksi pa ne. Profesorje zanima samo denar iz raziskovalnih virov.

Zakaj v Sloveniji potrebujemo raziskovalne univerze

Predvsem zato, da pomagajo KPK sestavljat komstrukte,

in ker udba rabi suport, ima namreč preveč starčkov,
ki ne obvladajo računalnika

Zato pa tudi štrukelj zdaj poziva na štrajk,
ker zmankuje denarja in so v stiski s kadri

Iz gospodarstva namreč še ni bilo slišati,
da bi jim bili kaj v korist, razen,
ko je potrebno pritaknit lonček za kakšna razvojna sredstva

Saj Iglič zagovarja, da je potrebno gojiti vrhunsko raziskovanje.

In kaj dela ta MR doma?

Jaz sem tako po zaključenem študiju ugotovil, da je "zoisova štipendija" za nadarjene v času študija medvedja usluga. Kolegi, ki so imeli kadrovske štipendije so takoj po študiju lahko pričeli delati, medtem ko sem sam imel že takrat kar nekaj težav in frustracij, da sem našel prvi "real" job. Takšna štipendija ustvarja zgrešen občutek varnosti pri posamezniku, sicer mu omogoča, da se ukvarja še s čim drugim, kot samo z osnovno stroko, ampak vseeno.

Sistem MRjev, pa je vsaj v tistem času, ko sem bil sam vpleten, tudi dodatno izkrivljal trg. V tistem času je namreč veljalo, da je bila med MRji huda konkurenca, kjer je bilo zelo pomembno, da je imel posameznik dobre ocene t.j. je bil dober študent. Tako so MRji postali najboljši študentje, ki so bili tudi sicer relativno sposobni. Sistem je tako forsiral še 5 let študija za najboljše študente in jih odžiral gospodarstvu. Kar je zopet medvedja usluga.

Kasneje pa so sistem modificirali, da ocene MRjev niso tako pomembne, s čimer so zopet ustvarili anomalijo in v podiplomski študij porinili povprečneže, ki imajo težavo z doktoriranjem in tudi sicer producirajo podpovprečne doktorante.

Jaz vsakomur, ki je kasneje razmišljal o MRju in magisteriju in/ali doktoratu le-to odsvetujem, ker vem kakšne osebne travme sem preživljal. Obenem pa sem tudi ugotovil, da tisti, ki je doživljal travme, se je izkazalo, da je normalen in kdorkoli od travmatizirancev, je zaključil z doktoratom dandanes večinoma normalno deluje v gospodarstvu in tudi prispeva z inovativnimi pristopi ipd. Kdorkoli, pa ni doživljal travm, po mojem ni kaj dosti vreden, razen če je že takrat izkazoval vrhunske akademske ambicije in tudi vrhunske raziskovalne rezultate. Tudi takšnih je bilo nekaj in le-ti danes večinoma dosegajo opaznejše raziskovalne rezultate.

A si videl osnovni tekst?
"...vendar so takrat dejansko delo pri vodenju in razvoju podjetij večinoma opravili ljudje z znanjem..."

V večjem delu se kar strinjam. V zadnjih letih je veliko govora o povezovanju univerz z gospodarstvom. Žal je uradno prikazan učinek bistveno manjši, kot bi pričakovali in bi moral biti. Da bi se to doseglo bi raziskovalno-razvojne inštitucije morale delovati dovolj tržno usmerjeno, svoje potenciale ustrezno tržiti, del svojega časa posvetiti MARKETINGU,... ki bi širšemu krogu potencialnih investitorjev omogočil boljši uvid v trenutno stanje in potencial. Kar pogrešamo je transparenten in celovit pregled:
1. Razpoložljivih virov (koliko in kakšen kader je kje na voljo, s čim razpolaga (sredstva, izkušnje, usmeritev, strategija,...)
2. Programov posameznih raziskovalno-razvojnih inštitucij, ki se delno ali v celoti financirajo iz državnega proračuna
3. Dodatno stimulirati obe strani tako raziskovalno-razvojne inštitucije kot podjetja (v 100% privatni lasti), da se bistveno učinkoviteje izkoristi potencial (npr.: davčna politika, strategija fakultet, onemogočanje profesorjem, da prikrito preoblikujejo/koristijo raziskovalno-razvojne inštitucije za svoje privatne interese)
4....

In to se lahko naredi, poznamo veliko primerov seveda, če bi bil dejanski interes. Žal pa je dejstvo, da mnoge raziskovalno-razvojne inštitucije univerz, inštitutov,... sploh nimajo interesa za trasnparentno delovanje, saj se precejšen del delovanja in koriščenja potenciala pretaka v žepe tam zaposlenih, ki prejema tako vsaj nekajkratnik svoje uradne plače. In to g. Iglič pozna tudi na svoji fakulteti.

Če bi temu res bilo tako, Slovenija ne bi bila tehnološko, kar se industrije tiče, tako zaostala dežela. Konkurenčni smo bili na trgih bivše SFRJ, bivše SZ in nekaterih afriških državah. Ostalo so bile izjeme.

Smo majhno podjetje, ki razvija nove tehnične rešitve na različnih področjih. Ker smo s svojim znanjem v nekaterih pogledih omejeni, smo se v lanskem letu z dvema projektoma obrnili na slovenske univerze in fakultete. Pri obeh projektih smo naleteli na gluha ušesa oz. na omejenost znanja. Zato smo se obrnili na podobne organizacije v tujini. Brez problemov smo zagnali oba projekta, delo poteka odlično, strošek pa je približno na eni desetini tistega, kar so ponujale slovenske inštitucije.

Verjamem, da obstaja veliko drugačnih izkušenj od naše tudi v Sloveniji, a dogler bodo univerze, fakultete in raziskovalne inštitucije na tak način obravnavale "manjše" projekte in podjetja, se stanje ne bo bistveno spremenilo.

[eliot-bw]
Raziskovalne univerze nujno potrebujemo predvsem zato, ker profesorji na tem služijo. Če delajo zgolj izobraževalno, brez raziskovalnega dela, so priložnosti za služenje dodatnega denar hudo omejenje.

Univerza brez raziskav ni univerza ampak visoka sola. Kako po tvoje dosezes, da so profesorji na univerzi kvalitetni in v stiku z moderno znanostjo, ce jim ni treba raziskovati za svojo placo?

[kugy]
"Podobno je bilo že po letu 1945, vendar so takrat dejansko delo pri vodenju in razvoju podjetij večinoma opravili ljudje z znanjem, ki so ga pridobili v kakovostnejšem srednje- in visokošolskem sistemu Kraljevine Jugoslavije ali avstro-ogrske monarhije."
Žal je ta trditev precej napačna. Podjetja so tedaj prevzeli politični kadri, kar je izobraženih ostalo (preživelo) so opravljali podrejeno vlogo, saj vodilni niso imeli znanj. Torej, osnovna zabloda našega tehničnega in znanstvenega nivoja na visoki ravni izhaja še iz tega časa.

Je pa zanmivo, da je recimo Ivan Atelšek, brez formalne zobrazbe, ustvaril Gorenje. Zanimivo je, da je ravno on bil pobudnik ustanavljanja razvojnih oddelkov in sodobnega marketinga. Razvoj je ena izmed funkcij marketinga, rekel bi bistvena, kar mnogim ni popolnoma jasno. V času, ko večina ni videla dalje kot do najbližjega hriba je on ustanavljal lastna podjetja v Nemčiji, Avstriji in Franciji, kasneje pa še drugje.

Sicer pa se lahko v glavnem strinjam, le z eno bistveno pripombo. Profesorji raziskovalci morajo delati za fakulteto in ne za privatni s.p., kot se to dogaja sedaj.

Ko je Margaret Thacher pritisnila na financiranje britanskih univerz, so morale te same najti nove načine financiranja. In je na ta račun marsikateri raziskovalec obogatel, ko je svoj izum prenesel v prakso. Zato sploh ne bi blo slabo, če bi Univerza podpirala nastajanje startupov, ki bi jih ustanavljali njihovi raziskovalci. Zakaj pa ne? Seveda pa mora biti to transparentno, ne na balkanski način.

" Nekatere spremembe v slovenski visokošolski zakonodaji gredo sicer v pravo smer, saj so po novem neposredne (variabilne) pedagoške obveznosti od pet do sedem ur na teden namesto prejšnjih šest ur, vendar to ni zadosti."

V svetu varčevanja to pomeni, da bodo vsi imeli 7 ur. Normativ se torej zviša za 1 uro, nadobveze pa praktično več ni.

Sedaj pa malce "what if" analize. Imamo oddelek s 5 učitelji, vsak izmed je trenutno na plačani nadobvezi 8 ur. Sedaj se njegova obveza manjša na 7 ur; kar ima za posledico 5*1= 1 učiteljsko delovno mesto zraven. 5 plačanih nadobvez je še vedno bistveno ceneje kot 1 celo delovno mesto.

Tako trenutna vlada varčuje.

[bc123a]
> [eliot-bw]
> Raziskovalne univerze nujno potrebujemo predvsem zato, ker profesorji na tem služijo. Če delajo zgolj izobraževalno, brez raziskovalnega dela, so priložnosti za služenje dodatnega denar hudo omejenje.

Univerza brez raziskav ni univerza ampak visoka sola. Kako po tvoje dosezes, da so profesorji na univerzi kvalitetni in v stiku z moderno znanostjo, ce jim ni treba raziskovati za svojo placo?

Raziskovanje spada v opis del in nalog. Raziskovalna uspešnost je tudi pogoj za habilitacijo (lahko debatiramo ali so habilitacijski pogoji dovolj ostri ampak to je druga debata).

[rodrigues]
Sistem MRjev, pa je vsaj v tistem času, ko sem bil sam vpleten, tudi dodatno izkrivljal trg. V tistem času je namreč veljalo, da je bila med MRji huda konkurenca, kjer je bilo zelo pomembno, da je imel posameznik dobre ocene t.j. je bil dober študent. Tako so MRji postali najboljši študentje, ki so bili tudi sicer relativno sposobni. Sistem je tako forsiral še 5 let študija za najboljše študente in jih odžiral gospodarstvu. Kar je zopet medvedja usluga.

Kasneje pa so sistem modificirali, da ocene MRjev niso tako pomembne, s čimer so zopet ustvarili anomalijo in v podiplomski študij porinili povprečneže, ki imajo težavo z doktoriranjem in tudi sicer producirajo podpovprečne doktorante.

MRji sami po sebi izkrivljajo zadeve, kakorkoli jih ze obrnes. Noben studij ne sme biti zaposlitev, MR pa pomeni tocno to. Kadrovska smrkavemu diplomantu v roko porine pogodbo, v kateri pise, da je delovni cas od 8 do 16 ure, da je njegova placa X po kolektivni pogodbi Y, in da je zaposlen za cas Z let, po katerih mora doktorirati. Pa se v sindikat se lahko vclani, absurd absurdov.

Glede frustracij. Resen doktorski studij je primeren za najboljse studente, ki zmorejo velik psihicni pritisk in ogromno dela, ki ga taksen studij prinese, ce je resno zastavljen. (Resen!) doktorski studij pomeni, da odlozis druzino, nakup stanovanja, zidanje bajte na poznejse cajte. In to ne za 3 leta, ampak morda za 5,6, 10 let. Zahteva 10 ur dela na dan in precej vikendov, ne pa 8 urni delovnik.

www.phdmovie.com/ (se posebej je zanimiv od 0:55 naprej ko se Cecilia pogovarja s svojo nekdanjo sosolko, ki je sla delat takoj po studiju)

Cel film:
vimeo.com/44553675

Priporocam ogled filma, zelo realisticno opisuje, kako izgleda pravi doktorski studij in delo raziskovalcev po doktoratu na resnih univerzah. Je pa treba razumeti, da v sloveniji pravega doktorskega studija skoraj ni (vec), tudi po krivdi sistema MRjev, ki popolnoma izkrivlja motivacijo za studij (kdo pa ne bi sel za MRja z obljubo da bo 3 leta dobival placo?). Doktorski studenti po svetu delajo po 10 ur na dan, vikende, za stipendijo ki komaj pokriva stroske zivljenja, in tudi to je del selekcije - ce nimas resne motivacije, odpades kot knof iz gat.

[rx170]
> [bc123a]
> > [eliot-bw]
> > Raziskovalne univerze nujno potrebujemo predvsem zato, ker profesorji na tem služijo. Če delajo zgolj izobraževalno, brez raziskovalnega dela, so priložnosti za služenje dodatnega denar hudo omejenje.
>
> Univerza brez raziskav ni univerza ampak visoka sola. Kako po tvoje dosezes, da so profesorji na univerzi kvalitetni in v stiku z moderno znanostjo, ce jim ni treba raziskovati za svojo placo?

Raziskovanje spada v opis del in nalog. Raziskovalna uspešnost je tudi pogoj za habilitacijo (lahko debatiramo ali so habilitacijski pogoji dovolj ostri ampak to je druga debata).

Pa saj "raziskovalna univerza" ne pomeni univerze brez studentov. Pomeni, da so dolznosti profesorjev tako predavanja, kot raziskovanje. Oboje. Ce beres clanek je to ocitno ravno najvecji problem ljubljanske univerze, kjer je do sedaj veljalo da fakultete z veliko studenti lahko lepo in dobro zivijo samo od predavanj. Univerza pa je to celo podpirala pri profesorjih - ce so imeli dovolj vpliva, da so si zapolnili potrebne ure z predavanji, so zato dobili celo placo. Zato pa bibliografije veliko (vecine) profesorjev nikakve in v tujini niti pod razno ne bi dobili profesure na resni univerzi. O "dosezkih" recimo profesorjev na ekonomiji je v svojih casih pisal celo Mrkaic.

Menim, da je še vedno najboljša praksa, da ima podjetje lasten razvoj.

Raziskovalna univerza je samo izkoriščevalsko dogajanje, kjer kapital s pomočjo javnih sredstev pride do poceni inovacij.

Vem pa, da lasten razvoj ni poceni, saj pomeni to večji oddelek, kjer so zaposleni vsi od začetnikov, pa do takih ki imajo po 30 let delovnih izkušenj. Mlajši pač preizkušajo veliko možnosti, kjer je le malo takih, ki jih starejši dograjujejo in najstarejši ocenijo kot uporabne za končno rabo. To seveda stane in Eu, ki nas ne zna zaščititi pred poceni rešitvami (ala Kitajska), se je tu vdala logiki kapitala, ki ga zanima samo dobiček, s čim manj vlaganji.

Si je že zrihtal šiht v gospodarstvu. Sem hotela samo poudariti, da je precejšnja inflacija telih MR in da je tovrstni sistem financiranja bolj za "debela leta". Obstaja še tržna opcija.

[bc123a]
> [rx170]
> > [bc123a]
> > > [eliot-bw]
> > > Raziskovalne univerze nujno potrebujemo predvsem zato, ker profesorji na tem služijo. Če delajo zgolj izobraževalno, brez raziskovalnega dela, so priložnosti za služenje dodatnega denar hudo omejenje.
> >
> > Univerza brez raziskav ni univerza ampak visoka sola. Kako po tvoje dosezes, da so profesorji na univerzi kvalitetni in v stiku z moderno znanostjo, ce jim ni treba raziskovati za svojo placo?
>
> Raziskovanje spada v opis del in nalog. Raziskovalna uspešnost je tudi pogoj za habilitacijo (lahko debatiramo ali so habilitacijski pogoji dovolj ostri ampak to je druga debata).

Pa saj "raziskovalna univerza" ne pomeni univerze brez studentov. Pomeni, da so dolznosti profesorjev tako predavanja, kot raziskovanje. Oboje. Ce beres clanek je to ocitno ravno najvecji problem ljubljanske univerze, kjer je do sedaj veljalo da fakultete z veliko studenti lahko lepo in dobro zivijo samo od predavanj. Zato pa bibliografije veliko (vecine) profesorjev nikakve in v tujini niti pod razno ne bi dobili profesure na resni univerzi. O "dosezkih" recimo profesorjev na ekonomiji je v svojih casih pisal celo Mrkaic.

Hm, ne vem, gledam svoj zapis in v bistvu ne vem kje sem karkoli napisal o univerzi brez študentov. V Mb najdeš npr. odlične raziskovalce, ki so pa zanič profesorji (celo tako ekstremno, da so zaradi slabega vpisa ukinili študijski program, kljub temu da je na oddelku kar nekaj rednih profesorjev z odličnimi bibliografijami in da konkurenčni oddelek v Ljubljani ima vpis - sedaj pa se vprašajmo ali so ti ljudje res naredili vse za stroko, kar bi morali) , tako da je verjetno ključ v ravnotežju med enim in drugim. Kdor hoče samo raziskovati, naj bo znanstveni svetnik in ne profesor. Profesor pa mora biti tudi dober pedagog, sposoben nekoga pripeljati do doktorata/diplome.

Moraš pa biti težek strokovnjak in stara bajta med profesorji na par fakultetah, če Ti je to jasno. Če ne pa spet en primitivec, ki je zamenjal demokracijo za svobodo, da lahko vsakomur pljune v obraz.

[vrac]
Ko je Margaret Thacher pritisnila na financiranje britanskih univerz, so morale te same najti nove načine financiranja. In je na ta račun marsikateri raziskovalec obogatel, ko je svoj izum prenesel v prakso. Zato sploh ne bi blo slabo, če bi Univerza podpirala nastajanje startupov, ki bi jih ustanavljali njihovi raziskovalci. Zakaj pa ne? Seveda pa mora biti to transparentno, ne na balkanski način.

Startupa morda ni treba niti eksplicitno podpirati, ce ne otezis odpiranja firme v tripm, kot je to v sloveniji, vse kar je treba narediti je pregledno urejena intelektualna lastnina. V Nemciji je odpiranje firme otezeno tako kot pri nas (25K EUR za d.o.o.), posledicno je startupov malo, razvoj furajo v glavnem megakorporacije, ki so glavni del nemske industrijske masinerije (v sloveniji jih pa nimamo, zato je smesno, da se glede te zakonodaje zgledujemo po Nemcih!). V UK je odpiranje firm mala malica (15 GBP stroskov in 1 GBP kapitala za d.o.o.), zato imas firme za vsakim vogalom. ARM je mimogrede startup, ki je nastal kot spinoff iz univerze v Cambridgeu, pa ne zaradi Thatcherce, podobnih firm, ki so cisto na spici razvoja pa je pa se veliko.

en.wikipedia.org/wik...ann_Hauser
en.wikipedia.org/wik...ndy_Hopper

en.wikipedia.org/wik...ilicon_Fen