1 ura
Najbolj brani članki danes
2 uri
Vlada za direktorico statističnega urada imenovala Apolonijo Oblak Flander
3 ure
Tesla zaradi varnostnih razlogov odpoklicala model poltovornjaka
4 ure
Hrvaško ustavno sodišče: Milanović ne more biti več ne mandatar ne premier. Trije sodniki menijo, da je taka "grožnja" protiustavna 5
5 ur
Bruselj: platforme Pornhub, Stripchat in Xvideos bodo morale izpolnjevati najstrožje obveznosti EU 3
5 ur
V Petrolu bodo predlagali 1,8 evra dividende bruto, več kot lani 1
5 ur
Petrolovi delničarji o dividendi 23. maja
5 ur
Ko se upokoji vodja gradnje
6 ur
Podjetja imajo le še do ponedeljka čas za predložitev dokazil o škodi v lanskih poplavah
7 ur
DZU vidijo priložnost v krepitvi digitalnih prodajnih kanalov
7 ur
Kako ravnati ob kibernetskih incidentih? Razlagamo v šestih korakih
7 ur
Kaj se lahko naučimo od lanskih poplav? (PRO)
8 ur
Odlagališče odpadkov za NEK že zdaj presega 227 milijonov evrov 2
8 ur
V Indiji so stekle maratonske volitve - zmago si obeta premier in šef nacionalistične stranke Modi
9 ur
Sandoz začenja gradnjo razvojnega centra v Ljubljani, Novartis v bližini dokončuje novo tovarno
9 ur
Koliko so lani zaslužili menedžerji borznih družb in koliko jim je pobrala država 10
9 ur
Renault in CMA CMG z dodatnimi milijoni za projekt lahkega električnega dostavnika
9 ur
TOP ČLANKI - Kaj danes berete
10 ur
Z brniškega letališča lani za skoraj tretjino več potnikov kot leto prej
10 ur
Globalno bo letos prodaja gradbene opreme malenkost upadla

Izbrani forum: Glavni forum

Izbrana tema: članek So za vse res krivi bankirji?

Strani: 1

anon-287297 sporočil: 1.075
[#1959712] 13.01.13 23:23
Odgovori   +    12
Vpletanje države v gospodarstvo naredi samo sranje. Poleg vloge Fannie Mae in Freddie Mac bi lahko omenil še FED, ki je z nizkimi obrestnimi merami še dodatno spodbudil balonček. Ko so se obrestne mere dvignile je balonček počil. Paul Krugman je leta 2002 celo izjavu, da je treba po poku dotcom balončka napihniti housing bubble.

Kugman:
The basic point is that the recession of 2001 wasn't a typical postwar slump, brought on when an inflation-fighting Fed raises interest rates and easily ended by a snapback in housing and consumer spending when the Fed brings rates back down again. This was a prewar-style recession, a morning after brought on by irrational exuberance. To fight this recession the Fed needs more than a snapback; it needs soaring household spending to offset moribund business investment. And to do that, as Paul McCulley of Pimco put it, Alan Greenspan needs to create a housing bubble to replace the Nasdaq bubble.
anon-35163 sporočil: 30.643
[#1959951] 14.01.13 09:03
Odgovori   +    4
Bankirji v rokah nimajo nobene konkretne oblasti torej niso krivi za nič. Podobno kot sodniki in politiki tudi oni izvršujejo ukaze tistih, ki so dejansko na oblasti in kasirajo ljudsko jezo. Če ne ubogajo, končajo tako kot Roberto Calvi: Obtežen s cegli obešen pod mostom, uradni vzrok smrti samomor.
anon-258736 sporočil: 570
[#1960017] 14.01.13 09:34
Odgovori   +    7
Seveda so na koncu krivi tisti na oblasti, ampak v ZDA je jasno da so to bogate družine in tukaj so bankirji povsem pri vrhu. Dobički so šli v privat žepe, izgube pa krijemo davkoplačevalci.
Vsaka banka ki dobi državno pomoč mora postati isti trenutek v celoti last države, kar pomeni da so lastniki izgubili ves vložek. V naslednjem koraku to pomeni da je vodstvo take banke (ali druge firme) krivdno odstavljeno in mogoče se jih še malce pregleda v smislu vpletenosti v mutivodenje. Komur se kaj dokaže se ga v celoti razlasti vsega!!! premoženja (tudi tistega ki ga je dal ženi, otrokom in podobno) in se ga za vzor zapre zza vsaj 20 let.
anon-202357 sporočil: 1.374
[#1960067] 14.01.13 09:57 · odgovor na: anon-35163 (#1959951)
Odgovori   +    1
[mataj]
Bankirji v rokah nimajo nobene konkretne oblasti torej niso krivi za nič. Podobno kot sodniki in politiki tudi oni izvršujejo ukaze tistih, ki so dejansko na oblasti in kasirajo ljudsko jezo. Če ne ubogajo, končajo tako kot Roberto Calvi: Obtežen s cegli obešen pod mostom, uradni vzrok smrti samomor.
www.youtube.com/watc...e65IeDiLmE
153 sporočil: 9.333
[#1960189] 14.01.13 10:56
Odgovori   +    0
"So za vse res krivi bankirji?"

... CRA, CRA, CRA,...
'Vrana vrani ne izkljuje oči.'

Sodražan
anon-12560 sporočil: 3.563
[#1960245] 14.01.13 11:30
Odgovori   +    6
Dober članek. Neideloško pove začetek verige krivcev za nastanek nepremičninske krize in posledično za veliko finančno luknjo in finančno ( bančno krizo).

Levičarski politiki so posilili ekonomijo in trg z utopičnimi produkti
levičarski finančni instrumenti
zapakiranje sranja v srednje dobre pakete
obtežitev bank s temi paketi
pok balona ( brez regulatorjev so igralci na trgu sami zavohali strup in izšli pravočasno iz balona).
anon-35163 sporočil: 30.643
[#1960254] 14.01.13 11:33 · odgovor na: anon-202357 (#1960067)
Odgovori   +    2
[0611ISKRA]
www.youtube.com/watc...e65IeDiLmE
Poznam, ampak tole se mi zdi nekako bolj smiselno:

kapitalism101.wordpr...-or-is-it/

Bom poskusil marxistično razlago povzeti čimbolj na kratko.

Ko so ljudje začeli trgovati med sabo, so ocenjevali vrednost na podlagi dela: "Z izdelavo te kamnite sekire bi se moral zajebavati vsaj en teden, pa še ni ne bi tako dobro uspela. Bolj se mi jo splača zamenjati teh par kož, ki jih nalovim v dnevu ali dveh". Podobno dostikrat premišljujemo tudi danes: "Ploščice v svoji kopalnici bi polagal toliko in toliko časa, v službi na uro zaslužim toliko in toliko, torej se mi bolj splača plačat majstru da to naredi."

Vrednost denarju tudi dandanašnji daje delo, vendar pa ta povezava zaradi fetišiziranja denarja in specializacije dela v organizirani proizvodnji ni tako očitna kot včasih. Iz tega sledi, da je denar dolg, dolg dela. Tako je od nekdaj bilo, moderni bančni sistem je to samo formaliziral, to je vse. Če imaš denar, so drugi ljudje dolžni v zameno zanj nekaj narediti. Seveda pa ni nujno, da ta dolg dejansko tudi oddelajo. Tako, kot pri vsakem dolžniško-upniškem razmerju tudi tu obstajajo tveganja. Recimo da si delal, prejemal plačilo v zlatu in ga hranil. In potem pride kaka pizdarija, vojna, epidemija ipd in za vse svoje zlato dobiš samo še pol žaklja moke. S tem, da si delal v zameno za zlato, si postal upnik, a dolga nisi dobil poplačanega.

Da do takih situacij ne prihaja, skrbijo banke s potrošniškimi krediti in hipotekami. Za človeka, ki je v limitu in ki ima bajto pod hipoteko, je delo za denar dolžnost. Izbire nima, mora delat, ne more si privoščiti, da bi ga vrgli iz službe. Poslovnež, ki je svoj posel začel z bančnim kreditom, mora speljati svojo zamisel, sicer pride na kant. Študent, obremenjen s študentskim kreditom, mora iz svojega znanja iztržiti čimveč.

Če ljudje in podjetja ne jemljejo kreditov ("kreditni krč"), oziroma obupajo nad hipotekami ("nepremičninska kriza") tega pritiska ni več in ekonomija začne crkavat. Ekonomijo poganja denar, denar pa se ustvarja z jemanjem kreditov. Če kreditov ni, tudi denarja ni, ker ga nihče ne ustvarja. Centralna banka lahko denar sicer natisne, ampak natisnjen denar ni podprt z delom (natančneje z dolžnostjo do dela) in posledično ničvreden. Ničvreden denar povzroči erozijo zaupanja, brez tega pa svari postanejo --khm-- zanimive.

Banke so pri celi stvari samo izvršitelji, neke vrste valpti, ki priganjajo tlačane. Tlačani so pri kmečkih uporih pobili valpte in barone, potem pa so iskali razumevanje pri kralju, ki naj bi bil kakor dober in pameten in oh in sploh. Kralj pa je jasno nadnje poslal vojsko in jih udaril dol. Podobno tudi besnenje proti bankirjem nima smisla. Treba se je spraviti na tiste, ki bankirjem komandirajo.
anon-238577 sporočil: 14.015
[#1960272] 14.01.13 11:39 · odgovor na: anon-35163 (#1959951)
Odgovori   +    2
[mataj]
Če ne ubogajo, končajo tako kot Roberto Calvi: Obtežen s cegli obešen pod mostom, uradni vzrok smrti samomor.
Ubogljive pa čaka golden parachute :)
anon-202357 sporočil: 1.374
[#1960305] 14.01.13 11:56 · odgovor na: anon-35163 (#1960254)
Odgovori   +    0
[mataj]
> [0611ISKRA]
> www.youtube.com/watc...e65IeDiLmE

Poznam, ampak tole se mi zdi nekako bolj smiselno:

kapitalism101.wordpr...-or-is-it/
Ne vem, ni videti da "poznaš"...
anon-294977 sporočil: 132
[#1960365] 14.01.13 12:24 · odgovor na: anon-287297 (#1959712)
Odgovori   +    1
Auch, naravnost v srce!
anon-35163 sporočil: 30.643
[#1960513] 14.01.13 13:14 · odgovor na: anon-202357 (#1960305)
Odgovori   +    4
Že videl. Stvar gre preveč v detajle. Video ne pove nič novega, njegov glavni namen je razbijanje neoekonomističnih mitov.

Bistvo kreditiranja je pritiskati na folk in iz njega iztisniti čimveč dela, to so vedeli že naši očetje in dedje.

Cel svet je postal jebeni "company town" in če nismo zapufani do vratu in še čez v "company store", naši lastniki padejo v krizo.

writing.wikinut.com/.../c8505_47/

www.youtube.com/watc...Ifu2A0ezq0
anon-117477 sporočil: 1.475
[#1960833] 14.01.13 15:17
Odgovori   +    4
Končno:
Le malo področij gospodarske dejavnosti je v ZDA tako spolitiziranih kot financiranje nepremičnin, vendar pa so levi intelektualci vložili kar nekaj truda, da so zdajšnje regulatorje, razdeljevalce vladnih posojil in agencije, kot sta Fannie Mae in Freddie Mac, odvezali vsakršne odgovornosti za nastanek nepremičninskega balona in s tem krizo.
Po domače: v prvi vrsti so za krizo odgovorni regulatorji. In to tudi v resnici so.
bigl sporočil: 18.363
[#1960940] 14.01.13 16:19
Odgovori   +    0
V ZDA, so vsaj po moje, nepremičninske sanje so močno uspavale ameriško kritičnost do vojn za nafto po domače (strateških ciljev) po svetu. Lep dan.
anon-287297 sporočil: 1.075
[#1961137] 14.01.13 18:01 · odgovor na: anon-35163 (#1960513)
Odgovori   +    1
Video preveč v detajle? Mogoče za slovenske butnskalce, drugače pa precej butast, bi se dal v 30 minutah veliko več povedat. A ni zanimiv, da ravno levičarji navijajo za deprecicacijo valute in zadolževanje države? Se spomniš kakšno inflacijo nam je ustvarjala Slovenska centralna banka v 90.-ih, po 6%, 7%. Ampak večina keynesijancev težko prizna sploh kakšno korelacijo med tiskanjem keša in inflacijo. Saj Grki so se tudi zadolževali po nizkih obrestnih merah, tako kot pravijo keynesijanci, če so obrestne mere nizke je čas za zadolževanje. Potem pa je prišel pok in ostal jim je dolg. Podobno kot afriškim državam ponasvetu IMF, da se zadolžijo in gradijo razne jeze. Joke je bil, ker so bli taki infrastukturni projekti gospodarsko za en drek koristni.

Ampak vidiš tisti sindkati niso bili centralizirani in so delovali na nivoju firme. Pozabljaš pomen kapitala, ki povečuje produktivnost delavcev in tako povečuje dohodke delavcu. Marx je imel to spregledal.
anon-35163 sporočil: 30.643
[#1961612] 14.01.13 22:57 · odgovor na: anon-287297 (#1961137)
Odgovori   +    1
[Kamon]
Ampak vidiš tisti sindkati niso bili centralizirani in so delovali na nivoju firme. Pozabljaš pomen kapitala, ki povečuje produktivnost delavcev in tako povečuje dohodke delavcu. Marx je imel to spregledal.
Kapital veča produktivnost zase, ne za delavce. Delavci od tega nimajo nič.

Sicer pa je eno veliko vprašanje, ali ima v situaciji, ko cca 10% ljudi pridela in proizvede vse kar ostalih 90% potrebuje, sploh še smisel govoriti o delavcih. Družbena struktura je danes drugačna od tiste v marxovih časih:

albanianpyramids.fil...system.jpg

Nadstropja so sicer ista, a prebivalci so drugi.

* V najvišjem, četrtem nadstropju so neoaristokratske dinastije, Rothschild, Rockefeller, Koch, Walton, Clinton, Bush in podobni.

* V tretjem nadstropju so politiki in televizijske mreže. Cerkev na področju poneumljanja ljudi izgublja konkurenčno bitko.

* V drugem nadstropju so robocopi. Vojska se za krotenje lastnih državljanov uporablja samo še izjemoma.

* V prvem nadstropju je tkzv "srednji razred": Prej omenjenih 10%, ki proizvedejo in nahranijo vse ostale. Redki preostali delavci, strokovnjaki in "mala buržoazija" (po Marxu)- podjetniki brez političnih povezav, brez priklopa na proračun, ki za svoje posle garantirajo s svojim premoženjem.

* Najštevilčnejši razred na podnu je "lumpenproletariat" (po Marxu). Revni, neproduktivni socialni podpiranci, katerih glavna naloga je to, da v navezi s prebivalci drugega nadstropja terorizirajo srednji razred.

Bistvena razlika je torej v tem, da je produktivni in obenem jebeni razred v prvem nadstropju piramide, ne več na tleh. Precej brezupna situacija. Proletarci so imeli v marxovih časih vsaj številčno prednost in so si lahko izborili obstoj in pravice. Današnji srednji razred podjebavajo tako od zgoraj, kot od spodaj. Spremeniti ne more nič, lahko kvečjemu dvigne roke in pusti, da vse skupaj crkne, kar se dejansko tudi dogaja. Finančna kriza je samo simptom.
anon-287297 sporočil: 1.075
[#1961676] 14.01.13 23:29 · odgovor na: anon-35163 (#1961612)
Odgovori   +    0
Tole maš ti ene buče iz leta 1912. Dons je v razvitih državah 80% srednjega razreda. Produktivnost pomeni, da imamo več dobrin za nižjo ceno. Tukaj je komunizem propadel, ker ni bil sposoben učinkovite produkcije. Če pa nimaš učinkovite produkcije ti pa prerazdeljevanje nič ne pomaga, ker ničesar ni.

Cerkev nobenega ne poneumlja, odločiš se pa itak sam ali boš veren ali ne. Televizijske mreže izgubljajo primat, ki so ga imele še 20 let nazaj. Če se samo spomnim situacije v Sloveniji, ko je bila nacionalka ubistvu edini vir informacij. Internet je zelo olajšal dostop do informacij, mlade generacije ne šmerglamo več tok cajtngov in TVja.
anon-35163 sporočil: 30.643
[#1961754] 15.01.13 01:04 · odgovor na: anon-287297 (#1961676)
Odgovori   +    2
[Kamon]
Tole maš ti ene buče iz leta 1912. Dons je v razvitih državah 80% srednjega razreda. Produktivnost pomeni, da imamo več dobrin za nižjo ceno. Tukaj je komunizem propadel, ker ni bil sposoben učinkovite produkcije. Če pa nimaš učinkovite produkcije ti pa prerazdeljevanje nič ne pomaga, ker ničesar ni.
Ti pa serješ buče iz leta 1980. Od Reagana in Thatcherce dalje plače stagnirajo oziroma se manjšajo, srednji razred pa crkava, kar je tudi logično. Danes ga je samo še kakih 10-20% in krči se še naprej. Tkzv "razviti svet" v svoji razvitosti vedno bolj nazaduje in postaja vedno bolj podoben Južni Ameriki iz prejšnjega stoletja: Imaš samo zelo bogate, zelo revne, vmes pa nič.

Glede produktivnosti ti daje prav tudi Marx, ki pravi, da so proizvodna sredstva in proizvodni odnosi povezani. V socializmu je razvoj proizvodnih odnosov skušal prehiteti razvoj proivodnih sredstev, kar seveda ni šlo. Če na ladji nimaš parnega stroja ali dizla, jo mora nekdo veslat in ta nekdo tega ne bo počel dovolj poceni, da bi ekonomija to zdržala. Enako velja tudi za nabijanje za tekočim trakom.

V kapitalizmu je obratno. Razvoj proizvodnih sredstev gre zelo hitro, razvoj proizvodnih odnosov pa nikamor. Vladajoči sloji so zaradi tega prisiljeni ekonomijo od časa do časa iztiriti, da ohranijo svoj položaj in privilegije. Če vse drugo odpove, zakuhajo vojno. In to je luksuz, ki si ga zaradi ravoja ubojnih sredstev svet ne more več privoščiti.

Cerkev nobenega ne poneumlja, odločiš se pa itak sam ali boš veren ali ne.
Se ne. Svobodne volje tu ni. Če ti vere ne vbijejo starši s palico, svetohliniš zato, da imaš mir pred zateženimi sosedi.

Televizijske mreže izgubljajo primat, ki so ga imele še 20 let nazaj. Če se samo spomnim situacije v Sloveniji, ko je bila nacionalka ubistvu edini vir informacij. Internet je zelo olajšal dostop do informacij, mlade generacije ne šmerglamo več tok cajtngov in TVja.
Dovčerajšnji varuhi tvojih percepcij in pravovernosti si zaradi tega po tekočem traku zmišljujejo vedno nove zakone, da bi to omejili, SOFA, PIPA, CISPA in grem stavit, da je v delu vsaj kakih 10 njihovih klonov. Pred kratkim so Finance objavile članek, kjer internet uvrščajo med 5 največjih nevarnosti za civilizacijo, poleg jedrske vojne in podobnih sranj.

Srednjeveška cerkev je namesto tiskarskih strojev kurila čarovnice, zaradi česar je izgubila monopol nad informacijami in posledično vpliv v družbi. Njeni nasledniki te napake ne mislijo ponoviti in lahko se zaneseš, da bodo naredili vse, da bi tvoj dostop do informacij omejili.
anon-287297 sporočil: 1.075
[#1962091] 15.01.13 10:00 · odgovor na: anon-35163 (#1961754)
Odgovori   +    1
Glede produktivnosti ti daje prav tudi Marx, ki pravi, da so proizvodna sredstva in proizvodni odnosi povezani. V socializmu je razvoj proizvodnih odnosov skušal prehiteti razvoj proivodnih sredstev, kar seveda ni šlo. Če na ladji nimaš parnega stroja ali dizla, jo mora nekdo veslat in ta nekdo tega ne bo počel dovolj poceni, da bi ekonomija to zdržala. Enako velja tudi za nabijanje za tekočim trakom.
Ja vidiš, ampak ravno prosti trg spodbuja konkurenco. Motivacija za vlaganje kapitala pa so profiti. Centralnoplansko gospodarstvo pa je zaradi svoje neproduktivnosti obsojeno na propad. Danes gremo vedno bolj v socializem-višanje javne porabe, kot pa v liberalni kapitalizem. Država preko regulacije in davkov uničuje prosti trg. Je treba omeniti še centralno banko, ki je tudi centralnoplanska organizacija, ker se količina denarja v obtoku in obrestna mera kar sproti določi, zato pa prihaja tako pogosto do finančnih kriz.
Se ne. Svobodne volje tu ni. Če ti vere ne vbijejo starši s palico, svetohliniš zato, da imaš mir pred zateženimi sosedi.
To pa ni res. Noben ti ne vsiljuje vere, je prej obratno, da te gledajo kot čudaka če si veren.
anon-35163 sporočil: 30.643
[#1962172] 15.01.13 10:37 · odgovor na: anon-287297 (#1962091)
Odgovori   +    1
[Kamon]
Centralnoplansko gospodarstvo pa je zaradi svoje neproduktivnosti obsojeno na propad.
To je bilo jasno že v 1960tih. V Jugoslaviji so takrat uvedli podoben sistem, kakršen je bil v veljavi drugod po svetu: Malo manj prosti trg in državne intervencije.

Na žalost pa ne funkcionira tudi laissezfaire kapitalizem, kar se je v preteklosti že dostikrat pokazalo. Stvari, prepuščene samim sebi gredo vedno iz slabega na slabše.

Človek se mora potem vprašati... kaj vraga pa sploh funkcionira?
Danes gremo vedno bolj v socializem-višanje javne porabe, kot pa v liberalni kapitalizem. Država preko regulacije in davkov uničuje prosti trg. Je treba omeniti še centralno banko, ki je tudi centralnoplanska organizacija, ker se količina denarja v obtoku in obrestna mera kar sproti določi, zato pa prihaja tako pogosto do finančnih kriz.
Država sama od sebe ne naredi nič, je samo orodje oziroma orožje brez lastne volje, tako kot pištola ali sekira. S pištolo se lahko ubraniš, lahko pa tudi ustreliš v stopalo. S sekiro se lahko braniš, cepiš drva, se usekaš v koleno če si štorast, včasih pa ti tudi odleti z ročaja in ogrozi okolico. Tako, kot za morebitne nesreče ne moreš kriviti sekire ali pištole, tudi države ne moreš kriviti za zgrešeno politiko. Vedno obstaja nekdo, ki jo kontrolira. Ponavadi je to kaka oligarhija ali plutokracija.

Centralna banka je samo grešni kozel, kake prav velike moči nima. Moč ima tisti, ki upravlja sveže natisnjen denar.

Finančna kriza je samo simptom globje krize sistema. Laissezfaire kapitalizem je nekaj podobnega kot igra monopolija. Prej ali slej en od igralcev dobi vse kupončke, zmaga in igra se ustavi. V kapitalistični ekonomiji takrat nastopi kriza, ki praviloma privede do nemirov in vojn. Igro lahko podaljša centralna banka tako, da med igralce razdeli nove kupončke. Grdo, nefer, dolgoročno nevzdržno, ampak drugače ne gre.

> Se ne. Svobodne volje tu ni. Če ti vere ne vbijejo starši s palico, svetohliniš zato, da imaš mir pred zateženimi sosedi.

To pa ni res. Noben ti ne vsiljuje vere, je prej obratno, da te gledajo kot čudaka če si veren.
Odvisno. So tudi države in kraji (ponavadi je to kaka zakotna vas z energičnim župnikom), kjer te gledajo kot čudaka če nisi veren.
anon-287297 sporočil: 1.075
[#1962247] 15.01.13 11:14 · odgovor na: anon-35163 (#1962172)
Odgovori   +    1
To je bilo jasno že v 1960tih. V Jugoslaviji so takrat uvedli podoben sistem, kakršen je bil v veljavi drugod po svetu: Malo manj prosti trg in državne intervencije.
Prostega trga v Jugi ni blo. Edine firme so ble državno kolhozi, ki so lahko izvažal samo v neuvrščene države. Z ukinitvijo privatne lastnine po vojni so uničl podjetništvo, medtem so v Evropi nastajala družinska podjetja, ki so dons multinacionalke.
Na žalost pa ne funkcionira tudi laissezfaire kapitalizem, kar se je v preteklosti že dostikrat pokazalo. Stvari, prepuščene samim sebi gredo vedno iz slabega na slabše.
V Ameriki in Angliji je to vse lepo funkcioniral. Seveda pa rabiš močne inštitucije pravne države, ne pa tko k pr nas k mečkajo vsak primer po 10 let in vmes podjetnik propade. Igra pa vlogo tudi demografija, ki je bila po vojni bolj ugodna. Stroški zdravstva in pokojnin so bili v primerjavi z danes minorni zato je lahko govoriti, da je socialna država takrat delovala.
Država sama od sebe ne naredi nič, je samo orodje oziroma orožje brez lastne volje, tako kot pištola ali sekira. S pištolo se lahko ubraniš, lahko pa tudi ustreliš v stopalo. S sekiro se lahko braniš, cepiš drva, se usekaš v koleno če si štorast, včasih pa ti tudi odleti z ročaja in ogrozi okolico. Tako, kot za morebitne nesreče ne moreš kriviti sekire ali pištole, tudi države ne moreš kriviti za zgrešeno politiko. Vedno obstaja nekdo, ki jo kontrolira. Ponavadi je to kaka oligarhija ali plutokracija.
Država ima vlogo v zagotavljanju pravne države, nekaj šolstva in zdravstva. Vse naprej je centralni plan, ki ga trg prekaša.
Centralna banka je samo grešni kozel, kake prav velike moči nima. Moč ima tisti, ki upravlja sveže natisnjen denar.
Centralna banka povečuje obseg denarja v obtoku in posledično proizvaja inflacijo. Z obrestnimi merami pa določa kreditiranje ali varčevanje, s kreditiranjem se je zgodil housing bubble.
Finančna kriza je samo simptom globje krize sistema. Laissezfaire kapitalizem je nekaj podobnega kot igra monopolija. Prej ali slej en od igralcev dobi vse kupončke, zmaga in igra se ustavi. V kapitalistični ekonomiji takrat nastopi kriza, ki praviloma privede do nemirov in vojn. Igro lahko podaljša centralna banka tako, da med igralce razdeli nove kupončke. Grdo, nefer, dolgoročno nevzdržno, ampak drugače ne gre.
Finančna kriza nastane zaradi napačne alokacije resursov in je očiščevalni mehanizem kapitalizma. Tisti, ki so napačno investirali propadejo in resursi grejo spet tja kjer je trg. Finančne krize od leta 1929 zaznamuje cikel boom in bust, ki ga ustvarjajo centralne banke s poceni denarjem. Namesto, da bi po poku balona države pustile trg pri miru, pomagajo bolnikom, kot se dogaja z bailouti.
Odvisno. So tudi države in kraji (ponavadi je to kaka zakotna vas z energičnim župnikom), kjer te gledajo kot čudaka če nisi veren.
Samo procentualno gledano živi malo prebivalstva v takih razmerah, sploh pa tradicionalno vaško življenje izumira.
anon-35163 sporočil: 30.643
[#1962453] 15.01.13 12:34 · odgovor na: anon-287297 (#1962247)
Odgovori   +    1
[Kamon]
>To je bilo jasno že v 1960tih. V Jugoslaviji so takrat uvedli podoben sistem, kakršen je bil v veljavi drugod po svetu: Malo manj prosti trg in državne intervencije.

Prostega trga v Jugi ni blo.
Prostega trga takrat nikjer ni bilo.
Edine firme so ble državno kolhozi, ki so lahko izvažal samo v neuvrščene države.
Ni čisto res. Elan, Iskra Avtoelektrika (kasnejši Domel) ipd so izvažali na zahod.
>Na žalost pa ne funkcionira tudi laissezfaire kapitalizem, kar se je v preteklosti že dostikrat pokazalo. Stvari, prepuščene samim sebi gredo vedno iz slabega na slabše.

V Ameriki in Angliji je to vse lepo funkcioniral.
Ni. V 1930tih je bila tam totalna štala, sedaj pa tudi. Amerika je formalno že diktatura, postopoma pa se totalitarni sistem tam uvaja tudi v praksi.
Država ima vlogo v zagotavljanju pravne države, nekaj šolstva in zdravstva. Vse naprej je centralni plan, ki ga trg prekaša.
Ni res. Osnovna vloga tkzv "vestfalske države" (danes drugačnih ni več) je monopolizacija nasilja. S tem namenom je bila uvedena. Vse ostalo je drugotnega pomena. Vse je odvisno od tega, kdo državo obvlada in v čigavem interesu.

Na pravni fetišizem ne padam. Pravna država vedno in povsod služi izključno interesom vladajočega razreda, kakršen koli že je. Slovenija tu ni nobena izjema. Tudi če po kakem čudežu zakoni veljajo enako za vse, se ne nanašajo enako za vse. Vse je odvisno od tega, kdo zakone piše in v čigavem interesu. Prepoved brezposelnosti (oziroma zakoni proti klateštvu) se nanaša na druge ljudi in ima popolnoma drugačne posledice kot dodatni davek na privatne reaktivce.

>Centralna banka je samo grešni kozel, kake prav velike moči nima. Moč ima tisti, ki upravlja sveže natisnjen denar.

Centralna banka povečuje obseg denarja v obtoku in posledično proizvaja inflacijo. Z obrestnimi merami pa določa kreditiranje ali varčevanje, s kreditiranjem se je zgodil housing bubble.
Centralna banka ne odloča o ničemer. Odločajo tisti, ki upravljajo s sveže natisnjenim denarjem.
Namesto, da bi po poku balona države pustile trg pri miru, pomagajo bolnikom, kot se dogaja z bailouti.
To niso bolniki, ampak oblastniki. Bailouta ne dobiš zato, ker si v težavah ampak zato, ker obvladaš državo in jo uporabljaš v svoje namene. Bailouti so bili izsiljeni, niso bili dani zaradi neumnosti ali nesposobnosti. Nihče ne da denarja kar tako.

Strani: 1