[dob]
Seveda je marsikaj tudi prirojenega.

Bogve, če je Jankoviću prirojeno, da denar spravlja na Ciper.

Mimogrede:
Starši nadarjenih verjamejo v dednosti.

'Seveda je marsikaj tudi prirojenega.'

Ocenjujejo, da je cca 70% človekovih lastnosti pridobljenih in glede na lep delež prihvatizerskih uspešnežev, očitno tudi zgledi dobro vlečejo....

In ravno ti uspešni poslovneži dokazujejo, da je čustvena inteligenca veliko pomembnejša za uspeh, kot formalna izobrazba....

Se bojim, da je med njimi veliko čustvene inteligence tipa 'Scrat' (veverica iz 'Ledene dobe').
lp

Ups, tole je pa nov žebljiček, zabit v lestvico! Tvoja ugotovitev v precej primerih drži.
In ker že omenjaš 'pahorex', naj ob onem drugem exu pripomnim, da ne upošteva velepremožne strice (botre) iz ozadja, ki večinoma nikoli niso bili (ex)politiki in jih je mnogo bolj tvegano javno izpostaviti.

Exactly. Tam imajo dovolj kvalitetne (velike) vzorce in dobro poznajo totalni kapitalizem.
Sam sem pred davnimi leti bral eno prvih raziskav o psiho-socialnem profilu ameriških kaznjencev. Poučno in še danes uporabno, posebej v našem družbeno-političnem okolju. Se mi zdi, da se sociopati nagonsko prepoznajo, pa da jih je precej več zunaj zaporov, kot znotraj.

[komendator]
Se bojim, da je med njimi veliko čustvene inteligence tipa 'Scrat' (veverica iz 'Ledene dobe').
lp

mislim, da se glede pojma čustvena inteligenca motiš. To ni, da bi se tip pri vsaki stvari razpekmezil, ampak enostavno vidi in začuti prej kot drugi priložnosti, prej pogrunta, kaj mora reči, da bo sogovornik naredil to kar on hoče, prej zna določeno situacijo obrniti v svojo korist - recimo Tito je imel zelo razvito čustveno inteligenco, da je bil daleč od kakšne mehke dušice.....

No, saj v širšem smislu si jo tako tudi predstavljam: kot značaj posameznika in njegove vrednote. Človek je lahko še tako bister, a če ima moralno-etični manjko, ga to dela defektnega, nepopolnega.
Kakšne socialne veščine in inteligenco (čustveno in umsko) posedujejo tipični poslovneži in politiki, pa je posebno poglavje in mnenja se lahko razhajajo. Odvisno od ocenjevalca in ocenjevanih.
Na naši top lestvici bogatih je pestra druščina (malo so jo analizirali že v časopisni hiši) in način pridobitve premoženja ter osebne lastnosti nekaterih, me niti slučajno ne fascinirajo, še najmanj čustveno. Je pa na njej res vse več takih, ki so lahko tudi za zgled in mislim, da si (upravičeno) želela poudariti pozitivne lastnosti pri vseh.
Najin 'nesporazum' je torej bolj akademske narave oz. rezultat kratkih opazk.
lp

[rava]
hehe, danes pa kar dva komentarja na pahorexu :)

uspešni in neuspešni podjetniki imajo ogromno skupnih lastnosti.
raziskave podjetništva/managementa so se najprej (kot avtor komentarja) osredotočale na uspešne. potem pa so v vzorce začeli jemati tudi neuspešne podjetnike/managerje in v večini primerov se je izkazalo, da razlike v lastnostih, inteligenci, talentu itd. praktično ni.

ključen dejavnik je bila namreč sreča.

Ja. To je podobno kot razvpiti "finski model". Cela evropa se je ukvarjala s tem, kako bi bili taksen tehnoloski gigant, kot je bila majhna Finska. In odgovor je cisto enostaven: ce se ti userje, da pri tebi zraste nova Nokia, bos pac uspesen kot Finska.

[helena45]
> [komendator]
> Se bojim, da je med njimi veliko čustvene inteligence tipa 'Scrat' (veverica iz 'Ledene dobe').
> lp

mislim, da se glede pojma čustvena inteligenca motiš. To ni, da bi se tip pri vsaki stvari razpekmezil, ampak enostavno vidi in začuti prej kot drugi priložnosti, prej pogrunta, kaj mora reči, da bo sogovornik naredil to kar on hoče, prej zna določeno situacijo obrniti v svojo korist - recimo Tito je imel zelo razvito čustveno inteligenco, da je bil daleč od kakšne mehke dušice.....

Marcel Proust piše v svojem romanu "Iskanje izgubljenega časa", da je bil zelo presenečen, da so mu hoteli pomagati v hudi stiski ljudje, ki jim tega po prejšnjem obnašanju do njega ne bi prisodil, saj so bili odrezavi, neprijazni in jih je imel za sebične. Po drugi strani, pa so tisti ljudje, ki so bilo do njega najbolj prijazni, razumevajoči in topli in so se zanimali za njegov vsak najmanjši problem, s katereimi se je družil vsak dan, postali ob pravi stiski nerazumevajoči, hladni in odsotni. Zato čustvena intelegenca ne pomeni, da si z vsakim čustven in na daljavo dobronameren, temveč da se znaš v človeka vživeti in podoživljati njegove stiske po razumnem premisleku, iskušnjah in z logiko, s katero razbereš, kdaj je s človekom hudo in kdaj je zaigrano.

...sem navdušen, ko na rtv vidim, kako lepo in seveda totalno pravilno sedi učiteljica obrazne yoge...lahko bi obrazni še možgansko yogo dodala...u paketu...
...vsako jutro...si treba vzet čas-prej vstat...
...glih sem danes zjutraj opazil, da moram tudi jaz sz obrazno še začet...samo možganska, ni dovolj...
...ni dovolj, da so možgami vežbani...se pa drgje kaj zaraste-zatrdi...uglavnem kaj...vsakega malo ali enega dosti...
...ja, jaz sem tudi prepričan, da vsakega nekaj veseli-rad dela-misli-, ker brez tega veselja se ne da živeti.

...hehehe...Študentka...veselje te Švedska Gospe...sz zbirko kosti...
...ja sex energija, zmeša vse druge energije...sex je nad vsem-vsemi...pa magari tak, če drugega ni...seveda je danes tudi hud problem na Svetu...nepotešene ženske, nezadovoljene, ni fukačev, v ogromnih količinah-zahodnega sveta...sz pomankanjem, raste potreba...vedno se tako vidi...
...ko ni bilo kave, bi vsi kavo in smo po kavo letali...

...pomankanje državnikov - nardi- hudo naraščanje politikov...želje bit politik...
...samo en Državnik, če bi v Sloveniji obstajal...bi se brigada politikov razbežala, niti ne bi nastala...
...Državnik ni diktator, kar je skušnjava...ampak postaja neviden, dokler ne zgine, ker se ga ne rabi več...edina Pot, da Zavest-Demokracija raste napreduje-Samoodgovornost...medČloveški odnosi...

...ko Državnika skušnjava v past potegne, da se nepogrešljiv začne čutiti, podzavestn strah, ker se zaveda da nič drugega ne zna, vsak se zaveda, kaj zna in kaj ne,...in rata diktator...mali hitler iz naše ulice...je praksa slovenska...
...seveda ima Človek še mnogo več sposobnosti mu danih...da vse zamenja...da sam sebe farba, kakor če...skoraj...in najbolj beden je, Človek, ko misli, da tudi vse okoli sebe sz farbanjem farba...hipnotizira,

[Aleister]
> [helena45]
> > [komendator]
> > Se bojim, da je med njimi veliko čustvene inteligence tipa 'Scrat' (veverica iz 'Ledene dobe').
> > lp
>
> mislim, da se glede pojma čustvena inteligenca motiš. To ni, da bi se tip pri vsaki stvari razpekmezil, ampak enostavno vidi in začuti prej kot drugi priložnosti, prej pogrunta, kaj mora reči, da bo sogovornik naredil to kar on hoče, prej zna določeno situacijo obrniti v svojo korist - recimo Tito je imel zelo razvito čustveno inteligenco, da je bil daleč od kakšne mehke dušice.....

Marcel Proust piše v svojem romanu "Iskanje izgubljenega časa", da je bil zelo presenečen, da so mu hoteli pomagati v hudi stiski ljudje, ki jim tega po prejšnjem obnašanju do njega ne bi prisodil, saj so bili odrezavi, neprijazni in jih je imel za sebične. Po drugi strani, pa so tisti ljudje, ki so bilo do njega najbolj prijazni, razumevajoči in topli in so se zanimali za njegov vsak najmanjši problem, s katereimi se je družil vsak dan, postali ob pravi stiski nerazumevajoči, hladni in odsotni. Zato čustvena intelegenca ne pomeni, da si z vsakim čustven in na daljavo dobronameren, temveč da se znaš v človeka vživeti in podoživljati njegove stiske po razumnem premisleku, iskušnjah in z logiko, s katero razbereš, kdaj je s človekom hudo in kdaj je zaigrano.

Če tako misliš, pa naj ti bo. Samo v teoriji pomeni čustvena inteligenca nekaj čisto drugega, sam nimam na prostora, da bi jo tukaj razlagala....zato samo na kratko.V razvoju možganov so se najprej razvili možgani, ki upravljajo z delovanjem notranjih organov....potem del(ki ga imajo tudi živali) ko pravimo, da nagonsko reagiramo (če te speče, umakneš roko), potem del, kjer ugotavljamo da nas je strah, da nam je nekaj všeč,da nekaj sovražimo, ne trpimo, se nam grauža, nas boli....to z razumom še nima nič, in tudi z močjo naše kontrole malo... nato pride razumski del s katerim razmišljamo, se pretvarjamo, lažemo in merimo inteligenčni kvocient. Razvitost čustvene inteligence pa pomeni razvitost onega prejšnjega dela možgan, ki ga imajo eni ljudje bolj razvitega in so ga v določeni meri sposobni bolj kontrolirati kot drugi in znanstveniki ugotavljajo, da so ravno ti ljudje veliko bolj uspešni v življenju, kot tisit, ki imajo samo velik inteligenčni kvocient, posledično mogoče celo visoko izobrazbo, ko pa bi to morali vkomponirati v življenje pa jim zmanjka v onem drugem delu možganov sposobnost čustvene inteligence....

[helena45]
> [Aleister]
> > [helena45]
> > > [komendator]
> > > Se bojim, da je med njimi veliko čustvene inteligence tipa 'Scrat' (veverica iz 'Ledene dobe').
> > > lp
> >
> > mislim, da se glede pojma čustvena inteligenca motiš. To ni, da bi se tip pri vsaki stvari razpekmezil, ampak enostavno vidi in začuti prej kot drugi priložnosti, prej pogrunta, kaj mora reči, da bo sogovornik naredil to kar on hoče, prej zna določeno situacijo obrniti v svojo korist - recimo Tito je imel zelo razvito čustveno inteligenco, da je bil daleč od kakšne mehke dušice.....
>
> Marcel Proust piše v svojem romanu "Iskanje izgubljenega časa", da je bil zelo presenečen, da so mu hoteli pomagati v hudi stiski ljudje, ki jim tega po prejšnjem obnašanju do njega ne bi prisodil, saj so bili odrezavi, neprijazni in jih je imel za sebične. Po drugi strani, pa so tisti ljudje, ki so bilo do njega najbolj prijazni, razumevajoči in topli in so se zanimali za njegov vsak najmanjši problem, s katereimi se je družil vsak dan, postali ob pravi stiski nerazumevajoči, hladni in odsotni. Zato čustvena intelegenca ne pomeni, da si z vsakim čustven in na daljavo dobronameren, temveč da se znaš v človeka vživeti in podoživljati njegove stiske po razumnem premisleku, iskušnjah in z logiko, s katero razbereš, kdaj je s človekom hudo in kdaj je zaigrano.

Če tako misliš, pa naj ti bo. Samo v teoriji pomeni čustvena inteligenca nekaj čisto drugega, sam nimam na prostora, da bi jo tukaj razlagala....zato samo na kratko.V razvoju možganov so se najprej razvili možgani, ki upravljajo z delovanjem notranjih organov....potem del(ki ga imajo tudi živali) ko pravimo, da nagonsko reagiramo (če te speče, umakneš roko), potem del, kjer ugotavljamo da nas je strah, da nam je nekaj všeč,da nekaj sovražimo, ne trpimo, se nam grauža, nas boli....to z razumom še nima nič, in tudi z močjo naše kontrole malo... nato pride razumski del s katerim razmišljamo, se pretvarjamo, lažemo in merimo inteligenčni kvocient. Razvitost čustvene inteligence pa pomeni razvitost onega prejšnjega dela možgan, ki ga imajo eni ljudje bolj razvitega in so ga v določeni meri sposobni bolj kontrolirati kot drugi in znanstveniki ugotavljajo, da so ravno ti ljudje veliko bolj uspešni v življenju, kot tisit, ki imajo samo velik inteligenčni kvocient, posledično mogoče celo visoko izobrazbo, ko pa bi to morali vkomponirati v življenje pa jim zmanjka v onem drugem delu možganov sposobnost čustvene inteligence....

Prav imaš, v bistvu res razumem, da je inteligenčen kvocient produkt tiste prve inteligence, ki je del bolj nagonskega in od narave danega. Čustvena inteligenca pa je del duhovnega in priučenega, ni instinkt, temveč je intuicija.