koliko je povprečna bruto plača nemcev ??

Zakaj je Nemčija bogata država in Slovenija v primerjavi z Nemčijo revna država ? Iz grafa je razvidno, da v Nemčiji delavci s povprečno plačo plačajo nizko dohodnino in jim ostane več za potrošnjo, v Sloveniji plačujejo visoko dohodnino in jim ostane manj za potrošnjo. Če bi nekdo vladi predlagal, da se tudi v Sloveniji stopnja dohodnine za povprečno plačo zniža na 14% bi vlada takoj predlagatelju zastavila vprašanje s čemer pa naj nadomestimo izpad davčnih prihodkov in se sploh ne bi vprašala zakaj pa ne bi znižali davčne odhodke npr. v javnem sektorju ali naj mi boh vse grehe odpusti tudi proračunske odhodke za pokojnine. Kljub temu, da se je v letu 2017 položaj popravil je v zadnjih petih letih Slovenija povprečno že do 31. oktobra v letu porabila vse kar je ustvarila od 1.1 – 31.12 in je zadnja dva meseca živela od tuje akumulacije po domače na dolg...Zanimiva študija Instituta Molinari »Le jour où les États de l’Union européenne ont dépensé toutes leurs recettes annuelles — 3ème édition« na www.institutmolinari...017_fr.pdf

Kdor pogleda številke lepo vidi, da se v Sloveniji obere delavca do konca in to že pri najnižjih plačah. Ko imajo v Ameriki plačo 3000€ in v priemrjavi z Slvoenijo, kjer se že pobira dohodnina tistim, kateri imajo plačo pod pragom revščine. Zato pa gre naša ekonomija po gobe na celi črti. Če gledamo številke vidimo, da je glavni krivec prevelika javna uprava in nepotrebne službe v javni upravi. Vsi bi mešali meglo in nadzirali delavce, katere pa prikazujejo kot kriminalce. Samo poglejmo kaj se dogaja. Nihče ne odgovoarja v javni upravi, policiji, sodstvu za svoje početje. Tako imamo zlom ekonomije na celi črti in sistemsko korupcijo, katera je že prebila plafon na 80%.

Če pogledamo samo številke vidimo, dase ljudi zavaja v Sloveniji z 300 na uro. Edina rešitev je, da se zmanjaša javna uprava za 50%, Policija za 40% in sodstvo za 45%. Zakonodajo se zaostri in spremeni kazenska odgovornost prej navedenih v primerih, da so izkoriščali svoj položal ali pa delali po liniji najmnjšega odpora in kršili standarde in norme.

[tone45]
Kdor pogleda številke lepo vidi, da se v Sloveniji obere delavca do konca in to že pri najnižjih plačah. Ko imajo v Ameriki plačo 3000€ in v priemrjavi z Slvoenijo, kjer se že pobira dohodnina tistim, kateri imajo plačo pod pragom revščine. Zato pa gre naša ekonomija po gobe na celi črti. Če gledamo številke vidimo, da je glavni krivec prevelika javna uprava in nepotrebne službe v javni upravi. Vsi bi mešali meglo in nadzirali delavce, katere pa prikazujejo kot kriminalce. Samo poglejmo kaj se dogaja. Nihče ne odgovoarja v javni upravi, policiji, sodstvu za svoje početje. Tako imamo zlom ekonomije na celi črti in sistemsko korupcijo, katera je že prebila plafon na 80%.

Če pogledamo samo številke vidimo, dase ljudi zavaja v Sloveniji z 300 na uro. Edina rešitev je, da se zmanjaša javna uprava za 50%, Policija za 40% in sodstvo za 45%. Zakonodajo se zaostri in spremeni kazenska odgovornost prej navedenih v primerih, da so izkoriščali svoj položal ali pa delali po liniji najmnjšega odpora in kršili standarde in norme.

Težava je ker ni napisano kaj katera država nudi za pobrano dohodnino.

Ta graf je čisto nepomemben, ker nič ne pove o tem, kaj pri plači plačamo državi še v obliki obveznih paradavkov. V Sloveniji je prispevkov iz in na plačo še za cca 38%, kako je to v primerjanih državah? Teh 38% kar pomembno vpliva na neto izplen delavstva.

Pravzaprav nehajmo že opletali z bruto plačo, ker to tistim, ki hočejo ljudem mazati oči,da ne plačujejo veliko državi, omogoča mešanje megle. Tako preprosto je reči, da je plača v Sloveniji obdavčena samo 27% (čeprav največ med primerjanimi državami). Resnica je ta, da samo iz plače država upleni več kot 60% vsega trdo prisluženega.

Če je človek zaposlen, gre za njegovo plačo bruto bruto znesek in to je njegov celoten zasložek. Če ni zaposlen, je iz tega naslova njegov celoten zaslužek bruto bruto 0.

Pravilno. Javni sektor je v Sloveniji preobširen za 40- 50%. Poleg vsega je pa še neučinkovit, saj večino zahtevnejših opravil napravijo zunanji izvajalci za dodatno plačilo. Zato je vse posrednike in polovico zaposlenih v javni upravi nujno zaposliti v realnem sektorju, potem bomo pa videli koliko so sposobni.

V svojem pisanju si lepo pokazal glavni problem razvoja Slovenije. Sočasno pa vidimo kako se v kateri državi obnaša do delavca. Pri nas se tistim, kateri imajo plačo pod pragom revščine celo nabija dohodnina tako, da se jim pobere in morajo na rdečem križužu ali karitasu prositi za hrano, da lahko preživijo. Sočasno pa se jim ne zniža dohodnina. To samo kaže pokvarjenost in moralno izprijenost tistih, kateri krojijo to politiko.
Če gledamo je potrošnja višja,če je nižji davek. Posledično se ista masa denarja pri delavcu razdeli na več materiala in korist v končni verigi imajo vsi. Proizvodnja in tudi na koncu davek od proizvodov, katere se kupi.

To je tudi lepo razumel TRAMP in je šel v zniževanje davčnih obveznosti. Sedaj pa se ga vsi bojijo, ker vedo kaj to prinese.

Vi ste kao FINANČNI časopis, pa še dohodnisnke lestvice v svoji deželi ne poznate.

Sem že pisal na forumu, pa se vas nič ne prime.

Povprečna bruto plača avgusta 2017 je bila nekaj čez 1.600€, se pravi 19.200€ letno.

Dohodninske stopnje pa so 16% za dohodek < 8021€ in 27% za dohodek med 8.021 in 20.400€. Toda ne pozabit, oopravka imamo s splošno olajšavo 3.302€, odbijste še socialne prispevke......, za 1. otroka je olajšava 2436, za 2 otroka 5.085€. V nemčiji menda ni oljašav za otroke, temveč dodatnen davek za tiste brez otrok. Nisem računovodja, toda lažete kot pes, ali ste pa tako neumni.

Ne vem, kdo je pisal to zadevo, očitno nima pojma, kaj je bruto plača in kaj dohodninska osnova. Pri bruto plači 1.600,00 eur se odštejejo prispevki 22,1%, nato se odšteje splošna davčna olajšava 275,23 eur in dobimo davčno osnovo 971,17 eur, od katere se plača 188,69 eur davka, to je 11,79%. Kar tako nekaj primerjat v grafu, brez da bi poznali podrobnosti pa kaže vsaj na nekorektno poročanje, oz. zavajanje, da ne rečem kaj hujšega.

[fcajt]
koliko je povprečna bruto plača nemcev ??

Povprečna bruto mesečna plača je v Nemčiji marca 2017 znašala 3.716 EUR

Ergo...če bi naši delodajalci bili sposobni ustvariti dodano vrednost, ki bi omogočala primerljivo plačo nemški, bi tudi naša vlada z lahkoto znižala vse davčne lestvice ob istem izplenu, kajne? Bi že mejili na davčno oazo :-)

Tako je pa žal v Sloveniji vse preveč "podjetnikov", ki v garaži štancajo kakšno plastiko ali pa posredujejo pri delovno intenzivnih panogah in bi najraje bili oproščeni vseh dajatev; v resnici goljufajo delavce in državo samo zato, da jim samim ni treba poprejeti za pravo delo.

Slovenija že čisto pri tleh zajema,
razsodnejših pač ne daje taka vnema.

Sodražan

[tone45]
V svojem pisanju si lepo pokazal glavni problem razvoja Slovenije. Sočasno pa vidimo kako se v kateri državi obnaša do delavca. Pri nas se tistim, kateri imajo plačo pod pragom revščine celo nabija dohodnina tako, da se jim pobere in morajo na rdečem križužu ali karitasu prositi za hrano, da lahko preživijo. Sočasno pa se jim ne zniža dohodnina. To samo kaže pokvarjenost in moralno izprijenost tistih, kateri krojijo to politiko.
Če gledamo je potrošnja višja,če je nižji davek. Posledično se ista masa denarja pri delavcu razdeli na več materiala in korist v končni verigi imajo vsi. Proizvodnja in tudi na koncu davek od proizvodov, katere se kupi.

To je tudi lepo razumel TRAMP in je šel v zniževanje davčnih obveznosti. Sedaj pa se ga vsi bojijo, ker vedo kaj to prinese.

Ocenjuje se, da je v javnem sektorju 30% odvečnih delavcev, če ne bi vzeli stroge kriterije in bi ocenili, da je le 20 tisoč odvečnih parazitov brez dodane vrednosti že enostaven izračun kaže 20.000 x 1.900 povprečnih evrov bruto x 16,2% (drugi bruto) x 12 mesecev ...dobimo 530 milijonov letnih stroškov za plače za delo brez dodane vrednosti pa še to ni vse, plačati je potrebno malico, regres za letni dopust, letni dopust in bolniško apstrahiramo, ker so tako in tako nekoristni na delu in bi lahko bili celo leto na plačanem letnem dopustu...če dodamo še stroške stavb, pisarn...smo verjetno na milijardo odvečnih stroškov na leto.

[helena45]
Ne vem, kdo je pisal to zadevo, očitno nima pojma, kaj je bruto plača in kaj dohodninska osnova. Pri bruto plači 1.600,00 eur se odštejejo prispevki 22,1%, nato se odšteje splošna davčna olajšava 275,23 eur in dobimo davčno osnovo 971,17 eur, od katere se plača 188,69 eur davka, to je 11,79%. Kar tako nekaj primerjat v grafu, brez da bi poznali podrobnosti pa kaže vsaj na nekorektno poročanje, oz. zavajanje, da ne rečem kaj hujšega.

Prikazala si davčno osnovo za dohodnino 971,17€ BRUTO. Sočasno a nisi povedala, da je to bruto postavka in nisi prikazala koliko je neto plača takšnega delavca v Sloveniji. Kolikor je meni poznano za 971€ bruto se v v določenih državah ploh ne plačuje dohodnina, ker so to že socialni problemi teh delavcev. Pri nas pa se jih ovrednoti kot bogataše. Zato pa imamo primere, kjer so delavci redno zaposleni kar redni gosti KARITASA in RDEČEGA KRIŽA. Več kot očitno je, da je osnovni problem v miselnosti in sočasno se postapoači napajajo iz teh sredstev. Zato menim, da bi se mroalo spremeniti na tem področju to, da se vsi, kateri imajo plačo nižjo od nekega zneska oprosti plačila dohodnine. To bi bila vsaj moralna podpora ljudem.

Prikazala si davčno osnovo za dohodnino 971,17€ BRUTO. Sočasno a nisi povedala, da je to bruto postavka in nisi prikazala koliko je neto plača takšnega delavca v Sloveniji. Kolikor je meni poznano za 971€ bruto se v v določenih državah ploh ne plačuje dohodnina, ker so to že socialni problemi teh delavcev. Pri nas pa se jih ovrednoti kot bogataše. Zato pa imamo primere, kjer so delavci redno zaposleni kar redni gosti KARITASA in RDEČEGA KRIŽA. Več kot očitno je, da je osnovni problem v miselnosti in sočasno se postapoači napajajo iz teh sredstev. Zato menim, da bi se mroalo spremeniti na tem področju to, da se vsi, kateri imajo plačo nižjo od nekega zneska oprosti plačila dohodnine. To bi bila vsaj moralna podpora ljudem.

Glej, opisala sem, da so v grafu uporabljeni napačni pojmi. Nihče z 1600 eur bruto plače ne plača 27% dohodnine. Da bi plačal 27% dohodnine, bi moral imeti plačo že
okrog 3.000 bruto. Tudi ti so pomešal bruto plačo z osnovo za dohodnino. Pri bruto plači 1600 eur je davčna osnova 971 eur in se od nje plača dohodnina. Pri bruto plači 971 eur je dohodnina zanemarljivo majhna. In ja, tudi v slo dohodninski zakonodaji je predvideno, da z nizkimi plačami ne plačajo dohodnine. Neto plače pa ne moreš med sabo primerjati, ker zakon o dohodnini priznava olajšave za otroke. Če jih nekdo pri plači uveljavlja ali ne, je stvar posameznika. Zato neto plača ni primerljiva. Sploh pa nisem hotela polemizirati, kaj je primerno in prav in kaj ne. Samo opozorila sem, da podatki niso točni, oziroma so zelo daleč od resnice in da se na kat način ne da primerjati ničesar.

[MarijanMacek]
Dohodninske stopnje pa so 16% za dohodek < 8021€ in 27% za dohodek med 8.021 in 20.400€. Toda ne pozabit, oopravka imamo s splošno olajšavo 3.302€, odbijste še socialne prispevke......, za 1. otroka je olajšava 2436, za 2 otroka 5.085€.

Skratka. Naša davčno/socialna zakonodaja je predvsem preveč zakomplicirana.
Imamo:
- 5 dohodninskih razredov,
- 9 razredov za plačilo vrtca,
- 7 razredov za otroški dodatek,
- 3 različne splošne olajševe,
- 10+ različnih davčnih olajšav za vzdrževane družinske člane
...

Osnova je pa enkrat neto, drugič bruto, tretjič neto na družinskega člana, včasih se doda še stanje na računu, vrednost avta...

Krivulja bruto/note nazadnje sploh ni enakomerno naraščajaoča, ampak je ena shizofrena žaga.

Koliko kdo v Sloveniji plača neto davka (davek - subvencije) je sploh nemogoče izračunati.

In namesto, da bi šla zadeva v poenostavljanje bomo dodali še stopničasti zdravstveni prispevek, pa linearno splošno olajšavo...


Pa da ne omenjam prispevkov.
Na bruto, od bruto, neke ideje so bile celo za prispevke na neto (WTF).
Samo da je še več megle.

Mi lahko kdo pojasni zakaj se prispevki na plačo delijo na "od bruto" in "na bruto"? Pa ne mi o tem, da ene plača delodajalec, druge pa delavec, ker to ni niti res, niti ni pomembno.

[helena45]
Ne vem, kdo je pisal to zadevo, očitno nima pojma, kaj je bruto plača in kaj dohodninska osnova. Pri bruto plači 1.600,00 eur se odštejejo prispevki 22,1%, nato se odšteje splošna davčna olajšava 275,23 eur in dobimo davčno osnovo 971,17 eur, od katere se plača 188,69 eur davka, to je 11,79%. Kar tako nekaj primerjat v grafu, brez da bi poznali podrobnosti pa kaže vsaj na nekorektno poročanje, oz. zavajanje, da ne rečem kaj hujšega.

Finance so v tej KRATKI novički samo zapisale kako je dohodninski razred v katerega se uvrsti povprečna plača obdavčen. In to se meni zdi povsem korektno.

Saj bralci nismo idioti in pač vemo, da potem na končni izračun vplivajo še družinski status, otroci, olajšave itd. In pri Nemčiji in ZDA je glede tega kar razpon, saj imajo tudi lokalne skupnosti določene pristojnosti.

Glede na to, da podjetja potrebujejo top talente za to, da se lahko hitro razvijajo, mi je bolj zanimivo to, da se ne vtaknete v to, da recimo en bolje kvalificiran zaposlen želi vsaj 50.000 EUR plače na leto. In da je to v Nemčiji še vedno v 15% dohodninskem razredu. V Sloveniji je že nad 8.000 EUR 27%, nad 20.000 že kar 34%, nad 48.000 pa 39% obdavčitev.

In potem mi tukaj primerjamo Slovenca, ki zasluži 20.000 EUR z Nemcem, ki zasluži 60.000 EUR in nekako ugotavljamo, da smo tam tam. Da je pa razlika v plači 1:3 je pa očitno nepomembno.

In kot so že nekateri drugi opozorili, kljub temu, da so naši absolutni stroški za plače nižji kot v Nemčiji, so relativni stroški za plače v slovenskih podjetjih višji kot v nemških. Ker premalo zaslužimo. Premalo pa zaslužimo tudi zato, ker ne moremo plačati najboljšega kadra in ker podjetja preveč stiskamo z birokracijo in davki, da bi lahko hitreje akumulirali kapital. Številni Slovenci odhajajo v tujino. Iz Zahoda kadra praktično ne moremo dobiti, z Vzhoda pa tudi ne, ker ko se tam odločajo za selitev, je plača pomemben faktor. Ko pa greš računati neto izplen pri 60.000 EUR ali 120.000 EUR letne plače v Sloveniji, Nemčiji ali ZDA takrat šele vidiš, kako hudo smo zabredli s temi davki.

[helena45]
Samo opozorila sem, da podatki niso točni, oziroma so zelo daleč od resnice in da se na kat način ne da primerjati ničesar.

Se strinjam s tabo, dodajam pa še, da seveda tudi niso upoštevali, da bo američan od tega moral plačati zdravstveno in pokojninsko zavarovanje (če mu ga ne, kar je neobdavčeno, zagotovi delodajalec).

Finance so v tej KRATKI novički samo zapisale kako je dohodninski razred v katerega se uvrsti povprečna plača obdavčen. In to se meni zdi povsem korektno.

Ravno to ni korektno! Tja se uvrsti davčna osnova in ne bruto plača.

Samo to sem hotela povedati.
Če gremo debatirati na to temo, o obdavčitvi plač in primerjanju, ji ne bo konca. V Sloveniji je obdavčitev plač visoka, je pa porodniški dopust 100% plačan eno leto, kar lahko američani samo sanjajo, da ne omenjamo očetovski dopust... Vrtec v Sloveniji je zanemarljiv strošek proti tistemu v Ameriki, da ne govorimo o šolanju.... tudi o kadrih, ki so šli, bi lahko jokali...pa o prezgodnjem upokojevanju....

[Pezo]
> [fcajt]
> koliko je povprečna bruto plača nemcev ??

Povprečna bruto mesečna plača je v Nemčiji marca 2017 znašala 3.716 EUR

Ergo...če bi naši delodajalci bili sposobni ustvariti dodano vrednost, ki bi omogočala primerljivo plačo nemški, bi tudi naša vlada z lahkoto znižala vse davčne lestvice ob istem izplenu, kajne? Bi že mejili na davčno oazo :-)

Tako je pa žal v Sloveniji vse preveč "podjetnikov", ki v garaži štancajo kakšno plastiko ali pa posredujejo pri delovno intenzivnih panogah in bi najraje bili oproščeni vseh dajatev; v resnici goljufajo delavce in državo samo zato, da jim samim ni treba poprejeti za pravo delo.

Žal je tako kot praviš, prenizka dodana vrednost in izogibanje davkom vseh tistih, ki se lahko izogibajo. Potem država pač vzame več tam kjer je, da lahko vzdržuje vso to drago socialno državo.

[premza]
> [MarijanMacek]
> Dohodninske stopnje pa so 16% za dohodek < 8021€ in 27% za dohodek med 8.021 in 20.400€. Toda ne pozabit, oopravka imamo s splošno olajšavo 3.302€, odbijste še socialne prispevke......, za 1. otroka je olajšava 2436, za 2 otroka 5.085€.

Skratka. Naša davčno/socialna zakonodaja je predvsem preveč zakomplicirana.
Imamo:
- 5 dohodninskih razredov,
- 9 razredov za plačilo vrtca,
- 7 razredov za otroški dodatek,
- 3 različne splošne olajševe,
- 10+ različnih davčnih olajšav za vzdrževane družinske člane
...

Skratka, kot ekonomistu (vsaj tako sodim) ti je všeč davčni sistem za telebane. Kaj hočemo svoji k svojim. Meni kot naravoslovcu tudi niso všeč davčni razredi etc, torej stopničaste, po novem menda skočne nezvezne Heavisidove funkcije. Se stvari veliko lepše opiše z zveznimi funkcijami, samo problem je, da ekonomisti ne obvldajo matematike.

Olajšave so pa v davčnem sistemu po mojem skromnem mnenju nujne, kajti recimo olajšave za otroke koristijo ljudje z otroki, ki v bistvu skrbe za pokojninski sistem čez nekaj 10 let. In prav je, da država to upošteva, verjetno še v premajhnem merilu!

[MarijanMacek]
Olajšave so pa v davčnem sistemu po mojem skromnem mnenju nujne, kajti recimo olajšave za otroke koristijo ljudje z otroki, ki v bistvu skrbe za pokojninski sistem čez nekaj 10 let. In prav je, da država to upošteva, verjetno še v premajhnem merilu!

A niso za to otroški dodatki? Zakaj ni vse na enem mestu?
Zakaj tudi subvencija za vrtec ni vključena v otroški dodatek oz. olajšavo?
Pa potem je treba za vsak drek posebaj oddajati vlogo, pa zbirati podatke, pa enkrat je osnova bruto, enkrat neto, enkrat gledajo še stanje na računu, pa po oddaji vloge te kličejo po telefonu, če imaš kake priihodke za katere oni ne vejo...

Pa zakaj ni za vsakega otroka davčna olajšava enaka. Zakaj je za vsakega otroka drugačna? A tretji otrok poje 2x več od prvega?

Za 1. otroka: 2.436,92
Za 2. otroka: 2.649,24
Za 3. otroka: 4.418,54
Za 4. otroka: 6.187,85
Za 5. Otroka: 7.957,14
...
Za 10. otroka: 20.141,74

Samo da je zakomplicirano.

[premza]
> [MarijanMacek]
> Olajšave so pa v davčnem sistemu po mojem skromnem mnenju nujne, kajti recimo olajšave za otroke koristijo ljudje z otroki, ki v bistvu skrbe za pokojninski sistem čez nekaj 10 let. In prav je, da država to upošteva, verjetno še v premajhnem merilu!

A niso za to otroški dodatki? Zakaj ni vse na enem mestu?
Zakaj tudi subvencija za vrtec ni vključena v otroški dodatek oz. olajšavo?
Pa potem je treba za vsak drek posebaj oddajati vlogo, pa zbirati podatke, pa enkrat je osnova bruto, enkrat neto, enkrat gledajo še stanje na računu, pa po oddaji vloge te kličejo po telefonu, če imaš kake priihodke za katere oni ne vejo...

Pa zakaj ni za vsakega otroka davčna olajšava enaka. Zakaj je za vsakega otroka drugačna? A tretji otrok poje 2x več od prvega?

Za 1. otroka: 2.436,92
Za 2. otroka: 2.649,24
Za 3. otroka: 4.418,54
Za 4. otroka: 6.187,85
Za 5. Otroka: 7.957,14
...
Za 10. otroka: 20.141,74

Samo da je zakomplicirano.

In da se čim več uradnikov pase na teh poljanah.....

[premza]
> [MarijanMacek]
> Olajšave so pa v davčnem sistemu po mojem skromnem mnenju nujne, kajti recimo olajšave za otroke koristijo ljudje z otroki, ki v bistvu skrbe za pokojninski sistem čez nekaj 10 let. In prav je, da država to upošteva, verjetno še v premajhnem merilu!

A niso za to otroški dodatki? Zakaj ni vse na enem mestu?
Zakaj tudi subvencija za vrtec ni vključena v otroški dodatek oz. olajšavo?
Pa potem je treba za vsak drek posebaj oddajati vlogo, pa zbirati podatke, pa enkrat je osnova bruto, enkrat neto, enkrat gledajo še stanje na računu, pa po oddaji vloge te kličejo po telefonu, če imaš kake priihodke za katere oni ne vejo...

Pa zakaj ni za vsakega otroka davčna olajšava enaka. Zakaj je za vsakega otroka drugačna? A tretji otrok poje 2x več od prvega?

Za 1. otroka: 2.436,92
Za 2. otroka: 2.649,24
Za 3. otroka: 4.418,54
Za 4. otroka: 6.187,85
Za 5. Otroka: 7.957,14
...
Za 10. otroka: 20.141,74

Samo da je zakomplicirano.

Ne, ni tako. treba je razumeti, ni vse v sveti preproščini.Lestvica pomeni to, da če imamo par, ki ima pet otrok in nekoga v družini, ki zasluži 3000 € bruto cca. 2x povprečno, lahko drugi partner za nekaj lek nameni pozornost družini. Ker davčna olajšava strmo narašča in dobi zaposleni partner namesto 1830 zaradi povečane davčne olajšave 2330 € neto, dodatno pa dobijo še otroške dodatke, ker imajo povprečni dohodek na družinskega člana 350 €.
Skratka stvar ima smisel pri dobri plači enega od zaposlenih, da se da izkoristiti ta eksponent.
To ni slovenska pogruntavščina, ampak je to precej običajna praksa na zahodu, da mame nekaj časa ne delajo polno v službi, če imajo več otrok.
Družba pa se jim oddolži tako, da jim to omogoči.
To je treba tako narediti, ker so otroci prihodnost cele družbe, ker zagotavljajo prihodnjo rast BDP, ki je osnova za napredek. (če bi kdo slučajno nakladal, da so otroci zgolj stvar družine)

[brane]
Ne, ni tako. treba je razumeti, ni vse v sveti preproščini.Lestvica pomeni to, da če imamo par, ki ima pet otrok in nekoga v družini, ki zasluži 3000 € bruto cca. 2x povprečno, lahko drugi partner za nekaj lek nameni pozornost družini. Ker davčna olajšava strmo narašča in dobi zaposleni partner namesto 1830 zaradi povečane davčne olajšave 2330 € neto, dodatno pa dobijo še otroške dodatke, ker imajo povprečni dohodek na družinskega člana 350 €.
Skratka stvar ima smisel pri dobri plači enega od zaposlenih, da se da izkoristiti ta eksponent.

Cel sistem je skratka narejen tako, da se ne splača delat in je najbolje živet od sociale (otroški dodatki, subvencija ze vrtec...). Saj ko enkrat človek pusti službo za 5-10 let, da se posveti otrokom, itak postane trajno nezaposljiv.

[tone45]

Prikazala si davčno osnovo za dohodnino 971,17€ BRUTO. Sočasno a nisi povedala, da je to bruto postavka in nisi prikazala koliko je neto plača takšnega delavca v Sloveniji. Kolikor je meni poznano za 971€ bruto se v v določenih državah ploh ne plačuje dohodnina

V Avstriji do cca 1.000 dohodninske osnove na mesec ni dohodnine. Zero. Nada. Potem hitro postane kar strma, ampak vsaj revežev ne udirajo.

PS: poseben slovenski problem je splošna davčna olajšava, ki ni enaka za vse in povzroča neenakost pred zakonom. Zakaj je tako, pa malo premislite, je pa povezano z argumentom zakaj različne dohodninske stopnje niso neenakost pred zakonom (če velja slednji, potem različne dohodnisnke olajšave ne moraje biti hrkati ustavne, ker pride do protislovja).

[premza]
> [brane]
> Ne, ni tako. treba je razumeti, ni vse v sveti preproščini.Lestvica pomeni to, da če imamo par, ki ima pet otrok in nekoga v družini, ki zasluži 3000 € bruto cca. 2x povprečno, lahko drugi partner za nekaj lek nameni pozornost družini. Ker davčna olajšava strmo narašča in dobi zaposleni partner namesto 1830 zaradi povečane davčne olajšave 2330 € neto, dodatno pa dobijo še otroške dodatke, ker imajo povprečni dohodek na družinskega člana 350 €.
> Skratka stvar ima smisel pri dobri plači enega od zaposlenih, da se da izkoristiti ta eksponent.

Cel sistem je skratka narejen tako, da se ne splača delat in je najbolje živet od sociale (otroški dodatki, subvencija ze vrtec...). Saj ko enkrat človek pusti službo za 5-10 let, da se posveti otrokom, itak postane trajno nezaposljiv.

Tako pač praviš ti, ki si nekakšen eko-nomist. Mi, ki se ukvarjamo, oziroma smo se, z vzgojo otrok, in ne psov kar je dandanes moderno, pa podpiramo takšno ureditev, saj vzgajanje psov nam na dolgi rok ne pomagalo pri premagovanju težav. Še nisem slišal, da bi psi ustavrjali novo vrednost, da bne rečem da kreativno ustvarjajo prihodnost, kar davkoplačevalci v povpreju vendarle počno.

[sopranos]
Finance so v tej KRATKI novički samo zapisale kako je dohodninski razred v katerega se uvrsti povprečna plača obdavčen. In to se meni zdi povsem korektno.

Ce res niso upostevali splosne olajsave je to pac velik zajeb (splosna olajsava pripada vsem). Nisem pa preverjal, ce tisto, kar je pisal MarjanMacek drzi.

[bc123a]
> [sopranos]
> Finance so v tej KRATKI novički samo zapisale kako je dohodninski razred v katerega se uvrsti povprečna plača obdavčen. In to se meni zdi povsem korektno.


Ce res niso upostevali splosne olajsave je to pac velik zajeb (splosna olajsava pripada vsem). Nisem pa preverjal, ce tisto, kar je pisal MarjanMacek drzi.

Ne vem no, to je nekaj normalnega da se tako poroča. Saj pri obdavčitvah podjetij se podobno poroča, pa so potem še olajšave, ki bistveno spremenijo sliko. In se potem o tem poroča kot o efektivni obdavčitvi. In ja, ko enkrat daš vse skupaj na isti imenovalec ni več razlike za 100% ampak manj. Pri tem je problem samo v tem, da so velike razlike od primera do primera. Recimo Nemci imajo tudi skupno obdačitev. In recimo on zasluži 80.000 EUR na leto, ona pa samo 4 ure dela in zasluži recimo 15.000 EUR na leto. In sta potem skupaj na 95.000 EUR. In še vedno padeta v skupno pod 108.000 EUR in obdavčitev 14%. V Sloveniji bi bila v takem primeru ogromna razlika, saj bi se tistega, ki bi zaslužil 70.000 EUR maksimalno obdavčilo.


No, recimo Nemci imajo tudi tole, pa se tega tudi ni upoštevalo.
Tax deductions
The personal tax can be in German deducted. All forms of tax relief refer to the income of an individual. This applies in particular to costs immediately related to earnings. For instance:
• donations – allowable up to 5 % of gross income
• child allowance – annual sum of 1 824 EUR for a child (for a child under 14 years 1 000 EUR)
• alimony – up to 13 805 EUR per year
• church tax – fully deductible
• travel expenses to work and from work – up to 4 500 EUR per year
• allowance for capital earnings – 801 EUR for unmarried and 1 601 EUR for married couples
• profits on sales are neglected up to 512 EUR

[bc123a]
> [sopranos]
> Finance so v tej KRATKI novički samo zapisale kako je dohodninski razred v katerega se uvrsti povprečna plača obdavčen. In to se meni zdi povsem korektno.


Ce res niso upostevali splosne olajsave je to pac velik zajeb (splosna olajsava pripada vsem). Nisem pa preverjal, ce tisto, kar je pisal MarjanMacek drzi.

Splošna davčna olajšava pripada vsem,
-do osnove 11.166€ znaša 6.519€,
-za osnove med 11.166za osnove med 11.166 in 13.316 znaša 3.302+(19.922-1,496xskupni dohodek),
-nad 13.316 pa 3.302€. Vir FURS 12.12.2017.

Sicer sem pa prejšni teden napisal v Avstrijske vinjete digitalne in dražje, forum.finance.si/?m=...055&single Je pa ena napaka, glede olajšav, zgoraj so pravilni zneski:

Po podatkih europa.eu/youreurope...dex_de.htm in DURS, www.fu.gov.si/filead...o_2018.pdf naslednje obdavčitve dohodka.
Steuerklasse Jahreseinkommen Steuersatz Nad Do stopnja
1 90.000 1.000.000 55%

Če primerjamo s povprečno plačo avgusta 2017 (2706, 1613), vir en.wikipedia.org/wik...erage_wage
dobimo:
Steuerklasse Jahreseinkommen Steuersatz Nad Do stopnja
1 >0,339 0% >0,414 16%
2 >0,339 >0,554 25% >0,414 >1,054 27%
3 >0,554 >0,955 35% >1,054 >2,480 34%
4 >0,955 >1,848 42% >2,480 >3,663 39%
5 >1,848 >2,772 48% >3,663 50%
6 >2,772 >30,796 50%
7 55%
 
Podatki o povprečnih bruto in neto zaslužkih v Avstriji ter davkih in socialnem zavarovanju za leto 2014 družine z dvema otrokoma in eno povprečno plačo, en.wikipedia.org/wik...erage_wage

Avstrija Slovenija
bruto 42.573 17.851
davki -6.183 -492,8
socialno -7.688 -3.945
druž. dodatki. 4.964 2.469
neto 33.666 15.882

O tem, kako katastrofalno je obremenjen zaposlen s povprečno plačo (in dvema otrokoma, kar bi sicer naj bil nekako standard za družino), beda od novinarja piše 27% (se pravi 27% od 1613€ je celih 1177€, od tega pa po tej veleumni razlagi sledi še socialno in pokojninsko zavarovanje). G. Frankl, zamislite se nad bedarijami vaših zaposlenih, ki ne ločijo davčne osnove od bruto plače!

[MarijanMacek]
> [bc123a]
> > [sopranos]
> >
 
Podatki o povprečnih bruto in neto zaslužkih v Avstriji ter davkih in socialnem zavarovanju...

O tem, kako katastrofalno je obremenjen zaposlen s povprečno plačo...

Za neverne Tomaže, da bodo lažje verjeli:
Obračun avstrijskih plač na:
www.brutto-netto-rechner.info/

Obračun slovenskih plač na:
www.racunovodja.com/...place2017/