Ce bodo vmesni rezultati o udelezbi visoki bodo zagovorniki pohiteli na volisca.

nobenga zivega boga ne bo... to je bv... referendum je bil od zacetka izgubljen... zakon bo uveljavljen in drugi tir bo, posebej, ker so v evropi polni denarja, zakaj imamo elektr cestninjenje tovornjakov in tehnologijo, ki bo cez dve leti out, draga pa ko pes, ker je eib nekak morala porabit denar... centralnoplanska izbira zmagovalcev.. isto drugi ttir...naj razdeli milijardo med 10 multinacionalk,
pa jim da obveznost izgradnje infrastrukture, bos mel posel, potrebo in zeleznico, to bi bilo inventivno financiranje in industrializacija slo, zdaj pa bomo imeli sam 27 km proge z napovedjo, da bo nekoc posel to rabil... ker posel, ljube duse... ampak, to je vseeno...ce slovence bolj moti to, kdo s kom seksa, kot jih mori, da jim vzamejo milijardo, pol nimas kaj... demokracija..najboljsi sistem na svetu. ce se jim ne ljubi dvigniti riti in odglasovati, demokracija.... spostujem odlocitev vecine, i dont like it, ampak je... in prav je tako...

Ni bv naj se vec ljudi vidi kako vlada organizira krajo sredstev za 10let ali se vec. Ampak nasprotniki zicnica a vi to resno? Pol po prevzemu oblasti pa isto naprej kot sedanji. Volilni molk itak sami krsijo tako da fuck them all!

[simona2]
... zakon bo uveljavljen in drugi tir bo ...

Si prepričana, da bo drugi tir izgrajen tako, kot ga predlaga vlada. Če je radius ovinka pri Dekanih na vladni trasi v resnici samo 600m, kot smo prebrali na našem forumu, in je precej manjši od minimalnega krivinskega radija železniškega tira 800m, potem se lahko zgodi tole: www.youtube.com/watc...t4G0RD77Ws

V videu je omenjena ena "malenkost" in sicer, da je vlak vozil dvakrat hitreje, kot je dovoljeno, ker je imel zamudo.

[tilenrexi]
V videu je omenjena ena "malenkost" in sicer, da je vlak vozil dvakrat hitreje, kot je dovoljeno, ker je imel zamudo.

Da, vlak je v Španiji vozil prehitro. Me zanima, koliko bo smel vlak voziti v ovinku pri Dekanih, če bo ta preostro zgrajen, 40 km/uro? manj?

Če bi vlak v ovinku pri Dekanih vozil 160 km/h bi se ustavil nekje v morju pri Izoli.

[menim]
> [tilenrexi]
> V videu je omenjena ena "malenkost" in sicer, da je vlak vozil dvakrat hitreje, kot je dovoljeno, ker je imel zamudo.

Da, vlak je v Španiji vozil prehitro. Me zanima, koliko bo smel vlak voziti v ovinku pri Dekanih, če bo ta preostro zgrajen, 40 km/uro? manj?

Pri Dekanih, kjer zavije progra proti koprski postaji, je radij krajši od 600 metrov. No, ne morem 100% trditi, da je res krajši, ampak po moje je nekje okrog 500 metrski. Maksimalna hitrost je čez 100 km/h. V vsakem primeru je pa manj kot kilometer stran Luka Koper in ni razloga, da tam vozijo več kot 100 km/h.

[menim]
> [simona2]
> ... zakon bo uveljavljen in drugi tir bo ...

Si prepričana, da bo drugi tir izgrajen tako, kot ga predlaga vlada. Če je radius ovinka pri Dekanih na vladni trasi v resnici samo 600m, kot smo prebrali na našem forumu, in je precej manjši od minimalnega krivinskega radija železniškega tira 800m, potem se lahko zgodi tole: www.youtube.com/watc...t4G0RD77Ws

Skozi ovinek z radijem 800 m in najvišjim redno dovoljenim nadvišanjem 150 mm lahko navaden vlak vozi 130 km/h. Ker sledi kmalu cepišče za potniško postajo, predvidena kretnica verjetno za 80 km/h v odklon in uvoz na Tovorno postajo s hitrostjo 50 km/h ali manj ni nobene potrebe po višji dovoljeni hitrosti. In vlak ne bo končal kot nekateri bluzijo. V Španiji je vlak mnogo mnogo prehitro pripeljal iz hitre proge, 190 namesto 80 km/h. Če bi vlak pripeljal v Dekanih s 160 km/h v ovinek za 130 km/h, še ne bi iztiril. Toda, hitrost se že prej zmanjša na ustrezno. Bočni pojemki so za navadne vlake omejeni na 0,65 m/s2 predsvem zaradi udobja potnikov, in ne nevarnosti iziritve. Tako, da nehajte nakladat o neustreznem ovinku, če ne poznate osnov železniškega prometa.

[simona2]
nobenga zivega boga ne bo... to je bv... referendum je bil od zacetka izgubljen... zakon bo uveljavljen in drugi tir bo, posebej, ker so v evropi polni denarja, zakaj imamo elektr cestninjenje tovornjakov in tehnologijo, ki bo cez dve leti out, draga pa ko pes, ker je eib nekak morala porabit denar... centralnoplanska izbira zmagovalcev.. isto drugi ttir...naj razdeli milijardo med 10 multinacionalk,
pa jim da obveznost izgradnje infrastrukture, bos mel posel, potrebo in zeleznico, to bi bilo inventivno financiranje in industrializacija slo, zdaj pa bomo imeli sam 27 km proge z napovedjo, da bo nekoc posel to rabil... ker posel, ljube duse... ampak, to je vseeno...ce slovence bolj moti to, kdo s kom seksa, kot jih mori, da jim vzamejo milijardo, pol nimas kaj... demokracija..najboljsi sistem na svetu. ce se jim ne ljubi dvigniti riti in odglasovati, demokracija.... spostujem odlocitev vecine, i dont like it, ampak je... in prav je tako...

Simona, a si ti kakšnega zvrnila, msilim ko si pisala tole, s pikcami in s temi ostalimi interpunkcijami...(jaz s tem sicer nimam problema, mislim če si zvrnila kakšnega preveč).
Ampak mnogi na tem forumu ti še danes ves čas očitajo tistega črnca, pa me zanima si ga morda že našla ali si ga samo še želiš ? Mislim tako res, v seksualnem smislu, ne v političnem :)

[MarijanMacek]
> [menim]
> > [simona2]
> > ... zakon bo uveljavljen in drugi tir bo ...
>
> Si prepričana, da bo drugi tir izgrajen tako, kot ga predlaga vlada. Če je radius ovinka pri Dekanih na vladni trasi v resnici samo 600m, kot smo prebrali na našem forumu, in je precej manjši od minimalnega krivinskega radija železniškega tira 800m, potem se lahko zgodi tole: www.youtube.com/watc...t4G0RD77Ws

Skozi ovinek z radijem 800 m in najvišjim redno dovoljenim nadvišanjem 150 mm lahko navaden vlak vozi 130 km/h. Ker sledi kmalu cepišče za potniško postajo, predvidena kretnica verjetno za 80 km/h v odklon in uvoz na Tovorno postajo s hitrostjo 50 km/h ali manj ni nobene potrebe po višji dovoljeni hitrosti. In vlak ne bo končal kot nekateri bluzijo. V Španiji je vlak mnogo mnogo prehitro pripeljal iz hitre proge, 190 namesto 80 km/h. Če bi vlak pripeljal v Dekanih s 160 km/h v ovinek za 130 km/h, še ne bi iztiril. Toda, hitrost se že prej zmanjša na ustrezno. Bočni pojemki so za navadne vlake omejeni na 0,65 m/s2 predsvem zaradi udobja potnikov, in ne nevarnosti iziritve. Tako, da nehajte nakladat o neustreznem ovinku, če ne poznate osnov železniškega prometa.

Ha...

Lej v eni prejšnjih debat si me malo zabil.

Zdaj ti bom pa poizkusil malo vrnit.

Nadvišanje zunjanjega tira se pri ostrih ovinkih v primeru tovornih vlakov uporablja zelo omejeno in se uporablja predvsem na progah, kjer vozijo izključno potniški vlaki.. Tovorni vagoni imajo lahko zaradi specifike tovora bistveno višje težišče od potniških vlakov. Ne piše zastojn v standardu da je minimalni krivinski radij 800 m (razen v primeru dovoza na postajo in v ostalih izjemnih primerih).

Ampak najbolj pomembna razlika med potniškim in tovornim vlakom je v dolžini kompozicije. Potniški vlaki so pol krajši in imajo bisteno višjo maso od tovornih vlakov.

Torej proga in njene tehnične karakteristike morajo niti v prvi vrsti prilagojene tovornemu prometu.

Sicer pa marsikaj piše v želežniškem standardu, ki je javno dosegljiv na netu...

Drugače pa se vladna stran na vse mogoče kriple prizadeva javnosti (to je strokovni) zamolčati tehnične karakteristike 2. tira.

[0513ANITO]
> [MarijanMacek]
> > [menim]
> > > [simona2]
> > > ... zakon bo uveljavljen in drugi tir bo ...
> >
> > Si prepričana, da bo drugi tir izgrajen tako, kot ga predlaga vlada. Če je radius ovinka pri Dekanih na vladni trasi v resnici samo 600m, kot smo prebrali na našem forumu, in je precej manjši od minimalnega krivinskega radija železniškega tira 800m, potem se lahko zgodi tole: www.youtube.com/watc...t4G0RD77Ws
>
> Skozi ovinek z radijem 800 m in najvišjim redno dovoljenim nadvišanjem 150 mm lahko navaden vlak vozi 130 km/h. Ker sledi kmalu cepišče za potniško postajo, predvidena kretnica verjetno za 80 km/h v odklon in uvoz na Tovorno postajo s hitrostjo 50 km/h ali manj ni nobene potrebe po višji dovoljeni hitrosti. In vlak ne bo končal kot nekateri bluzijo. V Španiji je vlak mnogo mnogo prehitro pripeljal iz hitre proge, 190 namesto 80 km/h. Če bi vlak pripeljal v Dekanih s 160 km/h v ovinek za 130 km/h, še ne bi iztiril. Toda, hitrost se že prej zmanjša na ustrezno. Bočni pojemki so za navadne vlake omejeni na 0,65 m/s2 predsvem zaradi udobja potnikov, in ne nevarnosti iziritve. Tako, da nehajte nakladat o neustreznem ovinku, če ne poznate osnov železniškega prometa.

Ha...

Lej v eni prejšnjih debat si me malo zabil.

Zdaj ti bom pa poizkusil malo vrnit.

Nadvišanje zunjanjega tira se pri ostrih ovinkih v primeru tovornih vlakov uporablja zelo omejeno in se uporablja predvsem na progah, kjer vozijo izključno potniški vlaki.. Tovorni vagoni imajo lahko zaradi specifike tovora bistveno višje težišče od potniških vlakov. Ne piše zastojn v standardu da je minimalni krivinski radij 800 m (razen v primeru dovoza na postajo in v ostalih izjemnih primerih).

Ampak najbolj pomembna razlika med potniškim in tovornim vlakom je v dolžini kompozicije. Potniški vlaki so pol krajši in imajo bisteno višjo maso od tovornih vlakov.

Torej proga in njene tehnične karakteristike morajo niti v prvi vrsti prilagojene tovornemu prometu.

Sicer pa marsikaj piše v želežniškem standardu, ki je javno dosegljiv na netu...

Drugače pa se vladna stran na vse mogoče kriple prizadeva javnosti (to je strokovni) zamolčati tehnične karakteristike 2. tira.

Sem našel eno napako v svojem tekstu po preteku časa za popravo:

Ampak najbolj pomembna razlika med potniškim in tovornim vlakom je v dolžini kompozicije. Potniški vlaki so pol krajši in imajo bisteno NIŽJO maso od tovornih vlakov.

Kam nas pelje umska lenoba in
prostovoljna politična ignoranca,
nam bo neslane žgance ponujala
veseleča se, soseda manca ?

Sodražan

[0513ANITO]
> [0513ANITO]
> > [MarijanMacek]
> > > [menim]
> > > > [simona2]
> > > > ... zakon bo uveljavljen in drugi tir bo ...
> > >
> > >
>
> Ha...
>
> Lej v eni prejšnjih debat si me malo zabil.
>
> Zdaj ti bom pa poizkusil malo vrnit.
>
> Nadvišanje zunjanjega tira se pri ostrih ovinkih v primeru tovornih vlakov uporablja zelo omejeno in se uporablja predvsem na progah, kjer vozijo izključno potniški vlaki.. Tovorni vagoni imajo lahko zaradi specifike tovora bistveno višje težišče od potniških vlakov. Ne piše zastojn v standardu da je minimalni krivinski radij 800 m (razen v primeru dovoza na postajo in v ostalih izjemnih primerih).

za tovorne in potniške (pustimo dve kategoriji potniških ob strani) veljajo enake predpostavke za vožnjo skozi krivino. Njvišje nadvišanje je lahko izjemoma tudi 160 mm, toda pozor, kakor je dovoljen največji bočni pojemek (ali presežek nadvišanja) je omejen tudi negativno pojemek (primankljaj nadvišanja) za počasnejše vlake, torej tovorne. In glej ga zlomka, tovorni vozijo od 80-100 km/h in skozi ovinek R=800 in nadvišanjem 0 mm je hitrost točno 80 km/h. Rdaiji za novogradnje so res napisani na 800 m, razen pri uvozu v postajo. In kaj je v Dekanih, nekaj 100m pred cepiščem in uvozon na Tovorna KP. Plus tega, se lahko izjemoma radij zmanjša zaradi.....

>
> Ampak najbolj pomembna razlika med potniškim in tovornim vlakom je v dolžini kompozicije. Potniški vlaki so pol krajši in imajo bisteno višjo maso od tovornih vlakov.

Najprej te popravim, potniški vlaki so bistveno krajši od tovornih, vsaj na SŽ. In njih masa je neznatna z maso tovornih. Masa in dolžina vlaka pri vožnji v ovinek ne postavljanta nobenih oimejitev. Masa tovornega vlaka omejuje njihovo hitrost pri vožnji v klanec in pospeševanje, hitrost pri vožnji navzdol pa je omejena največjih klancih samo v primeru premale relativne zavrtosti tov. vlaka.

>
> Torej proga in njene tehnične karakteristike morajo niti v prvi vrsti prilagojene tovornemu prometu.
>

To pa ni res, poišče se ustrezen kompromis. In kompromis je teh famoznih 17‰.

[MarijanMacek]
> [0513ANITO]
> > [0513ANITO]
> > > [MarijanMacek]
> > > > [menim]
> > > > > [simona2]
> > > > > ... zakon bo uveljavljen in drugi tir bo ...
> > > >
> > > >
> >
> > Ha...
> >
> > Lej v eni prejšnjih debat si me malo zabil.
> >
> > Zdaj ti bom pa poizkusil malo vrnit.
> >
> > Nadvišanje zunjanjega tira se pri ostrih ovinkih v primeru tovornih vlakov uporablja zelo omejeno in se uporablja predvsem na progah, kjer vozijo izključno potniški vlaki.. Tovorni vagoni imajo lahko zaradi specifike tovora bistveno višje težišče od potniških vlakov. Ne piše zastojn v standardu da je minimalni krivinski radij 800 m (razen v primeru dovoza na postajo in v ostalih izjemnih primerih).

za tovorne in potniške (pustimo dve kategoriji potniških ob strani) veljajo enake predpostavke za vožnjo skozi krivino. Njvišje nadvišanje je lahko izjemoma tudi 160 mm, toda pozor, kakor je dovoljen največji bočni pojemek (ali presežek nadvišanja) je omejen tudi negativno pojemek (primankljaj nadvišanja) za počasnejše vlake, torej tovorne. In glej ga zlomka, tovorni vozijo od 80-100 km/h in skozi ovinek R=800 in nadvišanjem 0 mm je hitrost točno 80 km/h. Rdaiji za novogradnje so res napisani na 800 m, razen pri uvozu v postajo. In kaj je v Dekanih, nekaj 100m pred cepiščem in uvozon na Tovorna KP. Plus tega, se lahko izjemoma radij zmanjša zaradi.....

> >
> > Ampak najbolj pomembna razlika med potniškim in tovornim vlakom je v dolžini kompozicije. Potniški vlaki so pol krajši in imajo bisteno višjo maso od tovornih vlakov.

Najprej te popravim, potniški vlaki so bistveno krajši od tovornih, vsaj na SŽ. In njih masa je neznatna z maso tovornih. Masa in dolžina vlaka pri vožnji v ovinek ne postavljanta nobenih oimejitev. Masa tovornega vlaka omejuje njihovo hitrost pri vožnji v klanec in pospeševanje, hitrost pri vožnji navzdol pa je omejena največjih klancih samo v primeru premale relativne zavrtosti tov. vlaka.

> >
> > Torej proga in njene tehnične karakteristike morajo niti v prvi vrsti prilagojene tovornemu prometu.
> >

To pa ni res, poišče se ustrezen kompromis. In kompromis je teh famoznih 17‰.

To, napako, ki sem jo storil v zapisu da imajo potniški vlaki višjo maso od tovornih sem opazil žal po tem, ko se posta ni dalo več popraviti.

To, pa da dolžina kompozicijenima nima vpliva na vožnjo v ovinek, pa enostavno ni RES.

Temu so zato prilagojeni minimalni krivinski radiji in nadvišanja (ne niso predpisani samo zaradi hitrosti). Ekstemini primer železnice (za opis stanja je Rolercoaster).

Ker vlak s 3 vagoni lahko ima v praksi zvozi bistven nižji krivinski radij, kot vlak s 30 vagoni.

Prijemališče sil pač ni v nivoju tirnic, je cca 1 m nad tlemi in te sile hočejo kompozicijo zvrniti v ovinek enako kot sredobežna sila želi kompozicijo vreči iz ovinka.

[0513ANITO]
> [MarijanMacek]
To, pa da dolžina kompozicijenima nima vpliva na vožnjo v ovinek, pa enostavno ni RES.

Temu so zato prilagojeni minimalni krivinski radiji in nadvišanja (ne niso predpisani samo zaradi hitrosti). Ekstemini primer železnice (za opis stanja je Rolercoaster).

Ker vlak s 3 vagoni lahko ima v praksi zvozi bistven nižji krivinski radij, kot vlak s 30 vagoni.

V vseh enačbah za dinamiko vožnje skozi ovinek (sam veš, v katerem zakonu/predpisu so napisane) ni prav nikjer zaslediti dolžine vlakov. Da prideš do njih pa ne potrebuješ drugega kot srednješolske fizike. To je čisti dvodimenzionalni primer porazdelitve sil. Teža navpično navzdol, pravokotno bočni pospešek, nagib in imaš paralelogram sil......

Glede hitrosti vlakov s 3 vagoni te mogoča zavajo različne kategorije, recimo vlak z nizkim koeficientom nagibanja (EM garniture Siemens Desiro). Toda to ima opravka s konstrukcijo podvozja in ne z dolžino. Po potrebi se namreč lahko spne več garnitur, pa bo še vedno dovokjena hitrost skozi ovinke enaka.

Prijemališče sil pač ni v nivoju tirnic, je cca 1 m nad tlemi in te sile hočejo kompozicijo zvrniti v ovinek enako kot sredobežna sila želi kompozicijo vreči iz ovinka.

Fizika ti ni ravno domača. In težišče tipično ni 1m nad tirnicami. Druga stvar je računanje dinamike, kdaj bo recimo vlak iztiril. To pa je precej bolj kompleksen primer, povsem izven domene laikov laikov. In tam se upoštevajo frekvenčne porazdelitve sil, oziroma najneugodnejši možni primeri, za kar so potrebne skrbne meritve. Preproste enačbe srednješolske fizike tu odpovedo. Sem pa že povedal, da so hitrosti iztirjenja krepko večje od računskih hitrosti vlakov. Vsaj 50% večje, bi moral pobrskati po literaturi, ki se nekje valja po računalniku. In preposto lahko oceniš, kakšen pospešek mora delovati v bočni smeri da prevrne vlak s težiščem 3 krat višjim od polovičnega razmika prijemališ koles, 1,5 m.

In ne mešat rolercoasterja, kjer je način spenjanja koles povsem drugačen kot na železnici, dovoljeni so namreč tudi negativni pospeški.

Dolžina vlaka vpliva le na upor vlaka pri vožnji skozi sosledje krivin...

Čeprav problem dolžine kompozicije ni opisan v standardu to še ne pomeni, da ne obstaja. In ja standard se opira na srednješolsko fiziko...kot velika večina tehničnih standardov, ki imajo vgrajene še zadostne faktorje varnosti.

In sila ki je pojavi na spenjalni napravi (oz poligon sil, ko gre za kompozicijo) imajo izhodišče cca 1 meter nad tirnico (natančneje 1060mm), kar lepo "rotirajo" kompozicijo proti notranjosti ovinka (okrog notranje tirnice).

Train lengths

A long heavy freight train, especially those with wagons of mixed loading, may struggle on sharp curves, as the drawgear forces may pull intermediate wagons off the rails. Common solutions include:

marshalling light and empty wagons at rear of train
intermediate locomotives, including remotely controlled ones.
easing curves
reduced speeds
reduced cant (superelevation), at the expense of fast passenger trains.
More, shorter trains.
equalizing wagon loading (often employed on unit trains)
better driver training
driving controls that display drawgear forces.
and c2013 Electronically Controlled Pneumatic brakes.

A similar problem occurs with harsh changes in gradients (vertical curves).

[0513ANITO]
>
Train lengths

A long heavy freight train, especially those with wagons of mixed loading, may struggle on sharp curves, as the drawgear forces may pull intermediate wagons off the rails. Common solutions include:

marshalling light and empty wagons at rear of train
intermediate locomotives, including remotely controlled ones.
easing curves
reduced speeds
reduced cant (superelevation), at the expense of fast passenger trains.
More, shorter trains.
equalizing wagon loading (often employed on unit trains)
better driver training
driving controls that display drawgear forces.
and c2013 Electronically Controlled Pneumatic brakes.

Naj te opomnim, da to velja za železnice z avtomatskimi spenjačami, kjer so vagoni bolj togo vpeti, to si namreč pobral z ameriške spletne strani. Na evropskih, razen dežele CIF, FI, LI,LV, EE in posameznih progah na Polsjkem, Slovaškem, so v uporabi fleksibile vijačne spenjače. Te se uvijajo okoli osi kot vsak vijak.... In problem z avtomatskimi spenjačami se pokaže pri majhnih radijih, ki pa niso na progah, temveč ranžirnih postajah in industrijskih tirih. Evropski 4 osni vagoni tipično lahko premagujejo krivine z radijem okoli 50-75 m, zasledil sem celo 40m.

A similar problem occurs with harsh changes in gradients (vertical curves).

4 in več osni vagoni imajo omejen radij grbine na ranžirnih postajah (recimo Lj-Zalog), pa ne zaradi spenjač, temveč spetja podstavnega vozička na ogrodje vagona.
Skratka, ne prenašaj direktno amriških izkušenj na evropska tla!

[0513ANITO]
> [MarijanMacek]
> > [menim]
> > > [simona2]
> > > ... zakon bo uveljavljen in drugi tir bo ...
> >
> > Si prepričana, da bo drugi tir izgrajen tako, kot ga predlaga vlada. Če je radius ovinka pri Dekanih na vladni trasi v resnici samo 600m, kot smo prebrali na našem forumu, in je precej manjši od minimalnega krivinskega radija železniškega tira 800m, potem se lahko zgodi tole: www.youtube.com/watc...t4G0RD77Ws

> Skozi ovinek z radijem 800 m in najvišjim redno dovoljenim nadvišanjem 150 mm lahko navaden vlak vozi 130 km/h. Ker sledi kmalu cepišče za potniško postajo, predvidena kretnica verjetno za 80 km/h v odklon in uvoz na Tovorno postajo s hitrostjo 50 km/h ali manj ni nobene potrebe po višji dovoljeni hitrosti. In vlak ne bo končal kot nekateri bluzijo. V Španiji je vlak mnogo mnogo prehitro pripeljal iz hitre proge, 190 namesto 80 km/h. Če bi vlak pripeljal v Dekanih s 160 km/h v ovinek za 130 km/h, še ne bi iztiril. Toda, hitrost se že prej zmanjša na ustrezno. Bočni pojemki so za navadne vlake omejeni na 0,65 m/s2 predsvem zaradi udobja potnikov, in ne nevarnosti iziritve. Tako, da nehajte nakladat o neustreznem ovinku, če ne poznate osnov železniškega prometa.

Ha...

Lej v eni prejšnjih debat si me malo zabil.

Zdaj ti bom pa poizkusil malo vrnit.

Nadvišanje zunjanjega tira se pri ostrih ovinkih v primeru tovornih vlakov uporablja zelo omejeno in se uporablja predvsem na progah, kjer vozijo izključno potniški vlaki.. Tovorni vagoni imajo lahko zaradi specifike tovora bistveno višje težišče od potniških vlakov. Ne piše zastojn v standardu da je minimalni krivinski radij 800 m (razen v primeru dovoza na postajo in v ostalih izjemnih primerih).

Ampak najbolj pomembna razlika med potniškim in tovornim vlakom je v dolžini kompozicije. Potniški vlaki so pol krajši in imajo bisteno višjo maso od tovornih vlakov.

Torej proga in njene tehnične karakteristike morajo niti v prvi vrsti prilagojene tovornemu prometu.

Sicer pa marsikaj piše v želežniškem standardu, ki je javno dosegljiv na netu...

Drugače pa se vladna stran na vse mogoče kriple prizadeva javnosti (to je strokovni) zamolčati tehnične karakteristike 2. tira.

... OK, in zakaj bi tovorni vlaki dirkali zadnji kilometer pred prihodom v luko, da bi bil tisti ovinek tako zelo nevaren ? ...

P.S.: menim je zgoraj nalimal link z nesrečo vlaka, ki je v ovinek zapeljal z dvakrat(!) višjo hitrostjo od maksimalno dovoljene in tega noben projektant ne more preprečiti ...