[jezdec666]
Super, zdaj pa naj banke to pokrijejo iz svojega in ene par najbolj sitnih bank bo zaprlo štacuno.

To, bo ja :-).

Če bodo banke za te "neo-socialistične ideje" (dobički privatni - izgube javne) morale karkoli plačati "iz svojega" bodo to takoj prelile v višje cene storitev.
In tako bomo "solidarnostno" spet plačali vsi prebivalci ze vukojebine na napačni strani Alp.
.
Btw. združenje frank je po mojem mnenju združenje odraslih, očitno opravilno nesposobnih, oseb.
Kar jim je država obvezna nuditia je ustrezna obravnava. Vzeti jim opravilno sposobnost in jim določiti jim skrbnike za premoženje. Pa seveda volilne pravice opravilno nesposobni ljudje tudi ne potrebujejo.
Člani "združenja Frank" naj se torej zglasilo v svojem lokalnem CSD in jim bodo gospe tam povedale kako naprej.
.
=bite se!!!

[rename]
OK, pogodba je nična.
Kaj pa sedaj?
Vzpostavitev prvotnega stanja pred podpisom pogodbe?
Banke se bodo seveda pritožile in ples se bo nadaljeval še naprej.

Me zanima, kako se bo zdaj ta kredit vrnil. V pogodbi piše, da je glavnica kredita 100.000 CHF, torej bo kreditojemalec moral vrniti 100.000 CHF (oz. preostanek), ki jih bo kupil na današnji dan? Ne razumem, kakšno korist bo od tega imel kreditojemalec.

[Vinci]
> [rename]
> OK, pogodba je nična.
> Kaj pa sedaj?
> Vzpostavitev prvotnega stanja pred podpisom pogodbe?
> Banke se bodo seveda pritožile in ples se bo nadaljeval še naprej.

Me zanima, kako se bo zdaj ta kredit vrnil. V pogodbi piše, da je glavnica kredita 100.000 CHF, torej bo kreditojemalec moral vrniti 100.000 CHF (oz. preostanek), ki jih bo kupil na današnji dan? Ne razumem, kakšno korist bo od tega imel kreditojemalec.

Verjetno bo vzet znesek v EUR nakazan na TRR + % za takratna posojila EUR - poplačila.

Kaj jaz tudi dobim kaj nazaj, ceprav sem ze 4leta nazaj odplacal mojo "nicno" pogodbo o kreditiranju v CHF?

To bo se smeha...:-))) butalistan... :-)))

LpA

Če imaš depozit, pa moraš doplačati? :D

V sodbi piše, da bi npr. leta 2005 banka morala vedeti, da bo v prihodnosti prišlo do krepitve švicarskega franka v razmerju do evra in bi to morala pojasniti posojilojemalcu!!!!??? Ne vem, kako naj bi leta 2005, 2006...banka vedla, da bo švicarska centralna banka januarja 2015 odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarsko valuto s prejšnjih 1,20 franka za en evro!!?? In zaradi odločitve švicarske centralne banke naj bi bila posojilna pogodba nična?

Kolikor jaz razumem, mora vsaka stran vrniti kar je prejela (naj me kdo popravi če se motim).
Mislim pa da noben kreditojemalec ni dobil na račun CHF-je, samo EUR. Če je prejel EUR, ne vidim razloga, zakaj bi vračal CHF

... Okrožno sodišče v Ljubljani - to je nepravnomočno na prvi stopnji - je ugotovilo, da je pogodba o dolgoročnem deviznem kreditu v švicarskih frankih nična. ...

... OK, pa je blesava baba/ded v sodniški kuti razložil(a), zakaj je pogodba o dolgoročnem deviznem kreditu v švicarskih frankih nična ... khmm, ali pa je požrešna baba/ded v sodniški kuti tudi sam(a) vzel(a) kredit v švicarskih frankih in si ga bo s svojo finančno polpismenemu pravniku primerno "strokovno" utemeljeno sodbo preprosto odpisal(a), ker sodnik to pač lahko naredi ...

[abohte]
Najprej je treba videti sodbo. Ničnost je lahko dosojena zaradi kupa razlogov, ki nimajo zveze z valutno klavzulo.
Pojasnila združenja Frank - ki je presenetljivo dobro organizirano, če vemo, da gre za ljudi, ki ničesar ne vedo :), je takšno:
◾Pri kreditni pogodbi gre za posel z visoko stopnjo tveganja, pri katerem ni mogoče niti približno ugotoviti koliko mora stranka plačati iz naslova pogodbe;
◾Banka bi morala in tudi je vedela, da bo v prihodnosti (po sklenitvi pogodbe) prišlo do krepitve CHF v primerjavi z EUR;
◾Banka bi morala vedeti, da v daljšem časovnem obdobju obstaja precej velika verjetnost, da bo prišlo do večjih sprememb v gospodarstvu ali na trgih, kar se bo lahko odražalo tudi v večjih spremembah vrednosti valut ali referenčne obrestne mere, in bi morala to tudi tožniku pojasniti

Moj komentar:
ad 1: skoraj vsaka kreditna pogodba je takšna.
ad 2: v kakšnem časovnem obdobju bo prišlo do krepitve tečaja CHF? Tisoč let, sto let, 10 mesecev ...?
ad 3: je v koliziji s točko ad 2. Kako bi morala vedeti, da obstaja verjetnost, če ji je bilo ad 2 pripisano, da je vedela, da bo prišlo do krepitve tečaja?

Kot rečeno, sodbo povzema društvo Frank (ki moja svoje udejstvovanje tudi prodati svojim članom - tako kot morajo Finance prodati vsebino svojim bralcem, zaradi česa si pomagajo s članki s pompoznimi naslovi). Kakšna je dejanska sodba, ne vemo. Da ne bi kdo v ihti šel ustanavljati društva EUR.

... čuj, tukaj forum.finance.si/?m=...112&single preberi od tiste "pizde" naprej, ker meni to tudi malo smrdi .... aja, seveda lahko prebereš tudi ostalo, ker malo obnove zgodovine slovenskega naroda ziher nobenemu ne bo škodilo ...

Ti prevec kompliciras. Naslednji predlog sklepa bo: odpis dolgov in poprava krivic z obrestmi. Placa davkoplacevalec. Tista sirota, ki nabira regrat, pa sparglje, pa ki hodi peglat pa pucat na vrednotnico.

Spiderman, si klasičen predstavnik forumašev, ki sem jih omenil v prvem odstavku zapisa, ki sem ga objavil pod sorodno temo. Bom kar naredil c/p. Sicer pa, nisem v združenju Frank, pa delim njihovo mnenje. Kaj praviš, se oglasim na CSD?

******
Avto članka, g. Tomažič, že nekaj let pogreva vedno isto zgodbo. S popolnoma enakimi "argumenti", z identičnimi zaključki. Vedno znova in znova. Navijači na tem pro-finančnem portalu pa z navdušenjem ploskajo (vsaj večina). Seveda gre za osebke, ki v prostem času (verjetno tudi med službo) trgujejo z vrednostnimi papirji, imajo morda online account za CFD trgovanje, v znanju prekašajo vse prfokse na EF, pa guvernerje BS. Oh yeah!

Sedaj pa še nekaj "kontra argumentov", ki nimajo veze z navijaštvom.
(Kopirano iz spletne strani www.zdruzenje-frank.si)
Združenje Frank je prejelo pravno mnenje o posojilih v švicarskih frankih, ki sta ga pod okriljem Inštituta za ustavno pravo pripravila dr. Boštjan M. Zupančič, nekdanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice in Ustavnega sodišča RS ter svetovalec ministra za pravosodje, in dr. Ciril Ribičič, redni profesor za ustavno pravo in pravo Sveta Evrope na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani ter nekdanji sodnik Ustavnega sodišča RS. Pravno mnenje Inštituta za ustavno pravo ugotavlja, da je položaj posojilojemalcev v švicarskih frankih moralno, civilnopravno, kazenskopravno in ustavnopravno nesprejemljiv. Izpostavlja tudi vprašanje neupravičene obogatitve bank in kazenskopravno vprašanje odgovornosti vodilnih oseb v bankah za goljufijo. Republika Slovenija bo imela pred Ustavnim sodiščem zadnjo priložnost, da problem razreši v domačem pravnem redu in si tako prihrani še eno obsodbo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. V nasprotnem primeru je zelo verjetno, da bodo kazen za grobo kršitev zakonov namesto bank plačali slovenski davkoplačevalci.

Pravno mnenje potrjuje, da je v primeru posojil v švicarskih frankih šlo za škodljiva posojila, pri katerih so kreditojemalci prevzeli nesorazmerno oz. celotno tveganje. Tovrstna posojilna razmerja niso običajna, saj so učinki za kreditojemalce podobni tveganjem pri špekulativnih borznih poslih. A če investitor pri borznih špekulacijah v najslabšem primeru izgubi samo svoj investirani vložek, v primeru kreditov v švicarskih frankih lahko prejemnik dolgoročnega kredita več desetletij plačuje bančno posojilo, pri katerem eksponencialno naraščajo obresti, do odplačila glavnice pa sploh ne pride ali pa ne v deležu, ki bi bil vsaj v približnem sorazmerju s skupno vsoto odplačil.

Banke so po mnenju obeh uglednih avtorjev pravnega mnenja z zavajajočim oglaševanjem zlorabljale svoj položaj. S tveganji so obremenile neinformirane in zavedene posojilojemalce, ki pod diktiranimi »splošnimi pogoji« nismo mogli vplivati na pogoje odplačevanja kreditov. Banka Slovenije je že leta 2005 obvestila komercialne banke, da »stresni testi … kažejo na relativno majhno občutljivost bank za spremembe deviznega tečaja « in da so zaradi velikih nihanj tečaja CHF mogoča tveganja pri komitentih, ne pa pri bankah. Banke so torej ne le vedele, da je njihova ponudba kreditov škodljiva, ampak so tovrstne kredite zavestno tržile. To med drugim kaže na grobo kršitev številnih načel obligacijskega prava, ki naj bi zagotavljala v osnovi poštena medsebojna razmerja med posojilodajalci in posojilojemalci, ravnanje bank pa v tem primeru zagotovo ni bilo v dobri veri.

Če je do neke mere razumljivo, navaja pravno mnenje, da je prihajalo do uporabe valutne klavzule v kreditnih pogodbah v državah z nestabilno nacionalno valuto (Hrvaška, Madžarska, Slovenija, preden je prišlo do njene vključitve v euro območje), pa to nikakor ni sprejemljivo v državah z območja eura, ki naj bi bil stabilna in zaupanja vredna valuta. Valutna klavzula je namenjena temu, da posojilojemalec vrne izposojena sredstva v realni vrednosti, ker bi bil sicer zaradi inflacije ali devalvacije posojilodajalec na izgubi, zato uporaba valutne klavzule v Sloveniji nikakor ni bila potrebna, niti sprejemljiva.

Pravno mnenje nadalje opozarja na stališča Sodišča Evropske unije, po katerih je pri obveščanju potencialnih posojilojemalcev potrebno jasno in razumljivo predstaviti kreditne pogoje, in to ne le formalno, temveč tudi vsebinsko tako, da so razvidne vse možne ekonomske posledice tveganj, ki izhajajo za potrošnike iz v naprej predpisanih kreditnih pogojev, valutne klavzule in načina odplačevanja dolgoročnih posojil.

Sodni spori v primerih kreditov v švicarskih frankov se v Sloveniji približujejo točki, ko ne bo več šlo za odgovornost bank pri trženju škodljivih bančnih posojil, temveč bo na zagovor poklicana država. Drugače povedano: ustavna pritožba je zadnja priložnost, da država sama ugotovi in sankcionira domače civilnopravne kršitve pravic posojilojemalcev. Po tem njeno lastno delovanje in odgovornost za kršitve človekovih ustavnih in konvencijskih pravic vzamejo pod drobnogled evropska sodišča, zlasti Evropsko sodišče za človekove pravice. Slednje se seveda ne bo osredotočalo na odgovornost bank, temveč bo odločalo o odgovornosti države, ker ni bila uspela ali hotela v domačem pravu ugotoviti in sankcionirati kršitev ustavnih in konvencijskih pravic.
*******

In bistvo tega copy/paste je v tem, da PREBEREŠ, kar piše. Ne gre za "kupljene" besede, pač pa za dejstva.

Da avtor v isti koš meče trgovanje na borzi s sklenitvijo investicijskega nepremičninskega kredita? Kretenizem.
*******

Zakon bi bil normalna posledica, ko se prepozna škodljivi vzorec bančnih institucij. S tem bi vsi oškodovanci (ki ustrezajo pogojem) imeli nekaj od tega. V nasprotnem bodo uspeli zgolj tisti, ki bodo šli s tožbo do konca. In tožbe bodo zagotovo uspele, v to ste lahko prepričani.

Pa ne vem, če je to relevantno pri vprašanju, na kakšen način bi se naj izvedla ta ničnost pogodbe. Čist tehnično me zanima, ker je pogodbo v CHF vseeno treba odplačati v CHF, ali ne?

Moje mnenje je sicer, če res temelji na tem, da bi morali vedeti, kakšna bo prihdonost, da bo sodba padla na višji stopnji, ker je prihodnost negotova in ne more biti podlaga za izrek sodbe. V ZDA so sodbe, kjer pravijo, da se pri običajnem poslovanju lahko sklepa z dokaj veliko gotovostjo do 90 dni v prihodnost, več kot 90 dni pa ne. Kakšna je praksa glede tega v Evropi, pa ne vem.

Si kdaj najel nepremičninski kredit? Si poslušal predstavitev "valutnega tveganja" v primeru CHF kredita?

Verjetno ne. Tako sposoben finančnik po moje kešira hišo. Se motim?

Preberite posamezne odstavke mnenja Zupančiča in Ribičiča. Tista famozna "steklena krogla" je za celoto natega nepomembna. Banka se ne more izgovarjati, da se prihodnosti ne da napovedati. Produkt kot tak je bil sporen na podlagi tekočih (takratnih) podatkov. Banka jih je imela, posojilojemalec ne.

Pa glej, kolikokrat še naj napišem, da je to čist nepomembno, ker me ne zanima njihovo mnenje, tako kot njih ne zanima moje mnenje, pa imam o financah ziher več pojma od njih? Zanima, kako se bo izvedla ničnost pogodbe, nič drugega.

[amateur_fa]
Spiderman, si klasičen predstavnik forumašev, ki sem jih omenil v prvem odstavku zapisa, ki sem ga objavil pod sorodno temo. Bom kar naredil c/p. Sicer pa, nisem v združenju Frank, pa delim njihovo mnenje. Kaj praviš, se oglasim na CSD?

******
Avto članka, g. Tomažič, že nekaj let pogreva vedno isto zgodbo. S popolnoma enakimi "argumenti", z identičnimi zaključki. Vedno znova in znova. Navijači na tem pro-finančnem portalu pa z navdušenjem ploskajo (vsaj večina). Seveda gre za osebke, ki v prostem času (verjetno tudi med službo) trgujejo z vrednostnimi papirji, imajo morda online account za CFD trgovanje, v znanju prekašajo vse prfokse na EF, pa guvernerje BS. Oh yeah!

Sedaj pa še nekaj "kontra argumentov", ki nimajo veze z navijaštvom.
(Kopirano iz spletne strani www.zdruzenje-frank.si)
Združenje Frank je prejelo pravno mnenje o posojilih v švicarskih frankih, ki sta ga pod okriljem Inštituta za ustavno pravo pripravila dr. Boštjan M. Zupančič, nekdanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice in Ustavnega sodišča RS ter svetovalec ministra za pravosodje, in dr. Ciril Ribičič, redni profesor za ustavno pravo in pravo Sveta Evrope na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani ter nekdanji sodnik Ustavnega sodišča RS. Pravno mnenje Inštituta za ustavno pravo ugotavlja, da je položaj posojilojemalcev v švicarskih frankih moralno, civilnopravno, kazenskopravno in ustavnopravno nesprejemljiv. Izpostavlja tudi vprašanje neupravičene obogatitve bank in kazenskopravno vprašanje odgovornosti vodilnih oseb v bankah za goljufijo. Republika Slovenija bo imela pred Ustavnim sodiščem zadnjo priložnost, da problem razreši v domačem pravnem redu in si tako prihrani še eno obsodbo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. V nasprotnem primeru je zelo verjetno, da bodo kazen za grobo kršitev zakonov namesto bank plačali slovenski davkoplačevalci.

Pravno mnenje potrjuje, da je v primeru posojil v švicarskih frankih šlo za škodljiva posojila, pri katerih so kreditojemalci prevzeli nesorazmerno oz. celotno tveganje. Tovrstna posojilna razmerja niso običajna, saj so učinki za kreditojemalce podobni tveganjem pri špekulativnih borznih poslih. A če investitor pri borznih špekulacijah v najslabšem primeru izgubi samo svoj investirani vložek, v primeru kreditov v švicarskih frankih lahko prejemnik dolgoročnega kredita več desetletij plačuje bančno posojilo, pri katerem eksponencialno naraščajo obresti, do odplačila glavnice pa sploh ne pride ali pa ne v deležu, ki bi bil vsaj v približnem sorazmerju s skupno vsoto odplačil.

Banke so po mnenju obeh uglednih avtorjev pravnega mnenja z zavajajočim oglaševanjem zlorabljale svoj položaj. S tveganji so obremenile neinformirane in zavedene posojilojemalce, ki pod diktiranimi »splošnimi pogoji« nismo mogli vplivati na pogoje odplačevanja kreditov. Banka Slovenije je že leta 2005 obvestila komercialne banke, da »stresni testi … kažejo na relativno majhno občutljivost bank za spremembe deviznega tečaja « in da so zaradi velikih nihanj tečaja CHF mogoča tveganja pri komitentih, ne pa pri bankah. Banke so torej ne le vedele, da je njihova ponudba kreditov škodljiva, ampak so tovrstne kredite zavestno tržile. To med drugim kaže na grobo kršitev številnih načel obligacijskega prava, ki naj bi zagotavljala v osnovi poštena medsebojna razmerja med posojilodajalci in posojilojemalci, ravnanje bank pa v tem primeru zagotovo ni bilo v dobri veri.

Če je do neke mere razumljivo, navaja pravno mnenje, da je prihajalo do uporabe valutne klavzule v kreditnih pogodbah v državah z nestabilno nacionalno valuto (Hrvaška, Madžarska, Slovenija, preden je prišlo do njene vključitve v euro območje), pa to nikakor ni sprejemljivo v državah z območja eura, ki naj bi bil stabilna in zaupanja vredna valuta. Valutna klavzula je namenjena temu, da posojilojemalec vrne izposojena sredstva v realni vrednosti, ker bi bil sicer zaradi inflacije ali devalvacije posojilodajalec na izgubi, zato uporaba valutne klavzule v Sloveniji nikakor ni bila potrebna, niti sprejemljiva.

Pravno mnenje nadalje opozarja na stališča Sodišča Evropske unije, po katerih je pri obveščanju potencialnih posojilojemalcev potrebno jasno in razumljivo predstaviti kreditne pogoje, in to ne le formalno, temveč tudi vsebinsko tako, da so razvidne vse možne ekonomske posledice tveganj, ki izhajajo za potrošnike iz v naprej predpisanih kreditnih pogojev, valutne klavzule in načina odplačevanja dolgoročnih posojil.

Sodni spori v primerih kreditov v švicarskih frankov se v Sloveniji približujejo točki, ko ne bo več šlo za odgovornost bank pri trženju škodljivih bančnih posojil, temveč bo na zagovor poklicana država. Drugače povedano: ustavna pritožba je zadnja priložnost, da država sama ugotovi in sankcionira domače civilnopravne kršitve pravic posojilojemalcev. Po tem njeno lastno delovanje in odgovornost za kršitve človekovih ustavnih in konvencijskih pravic vzamejo pod drobnogled evropska sodišča, zlasti Evropsko sodišče za človekove pravice. Slednje se seveda ne bo osredotočalo na odgovornost bank, temveč bo odločalo o odgovornosti države, ker ni bila uspela ali hotela v domačem pravu ugotoviti in sankcionirati kršitev ustavnih in konvencijskih pravic.
*******

In bistvo tega copy/paste je v tem, da PREBEREŠ, kar piše. Ne gre za "kupljene" besede, pač pa za dejstva.

Da avtor v isti koš meče trgovanje na borzi s sklenitvijo investicijskega nepremičninskega kredita? Kretenizem.
*******

Zakon bi bil normalna posledica, ko se prepozna škodljivi vzorec bančnih institucij. S tem bi vsi oškodovanci (ki ustrezajo pogojem) imeli nekaj od tega. V nasprotnem bodo uspeli zgolj tisti, ki bodo šli s tožbo do konca. In tožbe bodo zagotovo uspele, v to ste lahko prepričani.

Jaz zastopam uredniško stališče. Če ga strnem, kdor je špekuliral naj nosi tudi posledice.

Janez Tomažič

[Vinci]
Pa glej, kolikokrat še naj napišem, da je to čist nepomembno, ker me ne zanima njihovo mnenje, tako kot njih ne zanima moje mnenje, pa imam o financah ziher več pojma od njih? Zanima, kako se bo izvedla ničnost pogodbe, nič drugega.

Samozavesti imaš dovolj, to drži.

Verjetno si mislil napisati, kako bi se naj izvedla ničnost... Trenutno so to samo pobožne želje piscev zakona.

[janeztomazic]

Jaz zastopam uredniško stališče. Če ga strnem, kdor je špekuliral naj nosi tudi posledice.

Janez Tomažič

V vaše in kolektivno uredniško stališče ne dvomim. Sem vam pa že v preteklosti skušal povedati, da si v svojem kontekstu prilagajate pojem "špekulacije". Seveda ste prepričani v svoj prav...

UDRUGA FRANAK

Na Hrvaškem so se akcije lotili drugače, spomnim se ko so bile njihove banke okrašene s stotinami položenih in tam prižganih sveč...

udrugafranak.hr/slov...-reviziji/
udrugafranak.hr/stra...austaviti/
udrugafranak.hr/udru...ji-ilicic/
udrugafranak.hr/udru...ekretnina/
udrugafranak.hr/

[amateur_fa]
> [janeztomazic]
>
> Jaz zastopam uredniško stališče. Če ga strnem, kdor je špekuliral naj nosi tudi posledice.
>
> Janez Tomažič


V vaše in kolektivno uredniško stališče ne dvomim. Sem vam pa že v preteklosti skušal povedati, da si v svojem kontekstu prilagajate pojem "špekulacije". Seveda ste prepričani v svoj prav...

Tako kot vi v drugo smer.

In ponavljam stavek:
Da v isti koš mečete trgovanje na borzi s sklenitvijo investicijskega nepremičninskega kredita, je navaden kretenizem.

[berneticd]
Kolikor jaz razumem, mora vsaka stran vrniti kar je prejela (naj me kdo popravi če se motim).
Mislim pa da noben kreditojemalec ni dobil na račun CHF-je, samo EUR. Če je prejel EUR, ne vidim razloga, zakaj bi vračal CHF

Osebno nimam posijil, tudi moje podjetje jih nima...En podjetnik mi je pred dobrim letom, letom in pol mimogrede navrgel, da ima kredit v švicarjih in zaradi tega nekaj težav, na mojo sugestijo naj ga na banki preoblikuje v evrskega je odgovoril, da se mu ne splača, ker bi moral doplačati evrske obresti za nazaj...Razumel sem, da bi kredit v evrih za vnaprej bil ugoden, za nazaj pa ne...

[murje]
UDRUGA FRANAK

udrugafranak.hr/slov...-reviziji/
udrugafranak.hr/stra...austaviti/
udrugafranak.hr/udru...ji-ilicic/
udrugafranak.hr/

Hrvaška ima lastno valuto, zato je bilo več kreditov v CHF. Je na nivoju sistemskega problema. V Slovenij pač ne recimo pet odstotkov kreditov je v CHF, kar je zanemarljivo.

[janeztomazic]
> [amateur_fa]
> > [janeztomazic]
> >
> > Jaz zastopam uredniško stališče. Če ga strnem, kdor je špekuliral naj nosi tudi posledice.
> >
> > Janez Tomažič
>
>
> V vaše in kolektivno uredniško stališče ne dvomim. Sem vam pa že v preteklosti skušal povedati, da si v svojem kontekstu prilagajate pojem "špekulacije". Seveda ste prepričani v svoj prav...

Tako kot vi v drugo smer.

Veliko uspeha še naprej!

[amateur_fa]
> [janeztomazic]
> > [amateur_fa]
> > > [janeztomazic]
> > >
> > > Jaz zastopam uredniško stališče. Če ga strnem, kdor je špekuliral naj nosi tudi posledice.
> > >
> > > Janez Tomažič
> >
> >
> > V vaše in kolektivno uredniško stališče ne dvomim. Sem vam pa že v preteklosti skušal povedati, da si v svojem kontekstu prilagajate pojem "špekulacije". Seveda ste prepričani v svoj prav...
>
> Tako kot vi v drugo smer.

Veliko uspeha še naprej!

Enako.

[amateur_fa]
> [Vinci]
> Pa glej, kolikokrat še naj napišem, da je to čist nepomembno, ker me ne zanima njihovo mnenje, tako kot njih ne zanima moje mnenje, pa imam o financah ziher več pojma od njih? Zanima, kako se bo izvedla ničnost pogodbe, nič drugega.

Samozavesti imaš dovolj, to drži.

Verjetno si mislil napisati, kako bi se naj izvedla ničnost... Trenutno so to samo pobožne želje piscev zakona.

Pišem o tej sodbi, ne zakonu. Mah, brezveze.

Po vaše bi kreditojemalcem morali razložiti pojem "valutna tveganja" kot rusko roleto. Pa mislite da bi razumeli?

[Vinci]
> [amateur_fa]
> > [Vinci]
> > Pa glej, kolikokrat še naj napišem, da je to čist nepomembno, ker me ne zanima njihovo mnenje, tako kot njih ne zanima moje mnenje, pa imam o financah ziher več pojma od njih? Zanima, kako se bo izvedla ničnost pogodbe, nič drugega.
>
> Samozavesti imaš dovolj, to drži.
>
> Verjetno si mislil napisati, kako bi se naj izvedla ničnost... Trenutno so to samo pobožne želje piscev zakona.

Pišem o tej sodbi, ne zakonu. Mah, brezveze.

Ta sodba je itak brezveze. Zadeva bo šla do ESČP.

[Vinci]
> [rename]
> OK, pogodba je nična.
> Kaj pa sedaj?
> Vzpostavitev prvotnega stanja pred podpisom pogodbe?
> Banke se bodo seveda pritožile in ples se bo nadaljeval še naprej.

Me zanima, kako se bo zdaj ta kredit vrnil. V pogodbi piše, da je glavnica kredita 100.000 CHF, torej bo kreditojemalec moral vrniti 100.000 CHF (oz. preostanek), ki jih bo kupil na današnji dan? Ne razumem, kakšno korist bo od tega imel kreditojemalec.

Kot jaz razumem, se v resnici nikoli ni operiralo s franki, ampak samo z evri. Posojilojemalec je dobil evre in je plačeval v evrih.

Bančnik mu je pa ob najemu kredita rekel, da je vse super. Da je najem kredita v frankih boljši, ugodnejši in da jih res ni treba skrbeti.

In logično je, da oseba vzame posojilo v frankih. Ker pač zaupa predstavniku banke. Ker banke že stoletja gradijo svoj poslovni model na zaupanju. Za bankami pa stoji država, ki tudi pravi, da so banke poštene, varne in zaupanja vredne.

In sedaj tukaj pravite, da so si ljudje sami krivi, ker so zaupali banki? Ljudje so sami krivi, ker ob poslovanju z bankami niso pomislili na to, da imajo opravka z barabami? In da imajo te barabe kritje v državi, Banki Slovenije itd.?

In ko se že bluzi o teh podpisanih pogodbah. Bačniki so kršili ustavo in zakone, ki so nad vsemi zasebnimi pogodbami. A glej ga zlomka, noben bančnik ni bil zaprt. Celo v EU in ZDA je število obsodb smešno nizko, čeprav je cela industrija sistematično kršila zakone. Zato je meni smešno ko se sklicuje na te pogodbe. Pri izbrisanih podrejencih pa recimo večini prav dol maha podpisane pogodbe. Skratka vse je tako, da kar koristi bankam. Ko koristi bankam, se spoštuje zakone. Ko jim ne koristi, se zakon ignorira. Ko je dobro za njih, je treba spoštovati pogodbo, ko je slabo za njih, se pa sprejme zakon, ki pravi, da so pogodbe brezpredmetne. Ali pa banke kar same od sebe začnejo uveljavljati svoj vidik.