Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Kaj pade, če pade vlada?
Strani: 1
sporočil: 5.457
Kaj pade, če pade vlada?
če pade vlada tisti tovariš solatar
prav gotovo ne bo končal na Dobu
kaj pade ?
pade Demokracija
kaj pade ?
pade še zadnje upanje v pošteno državo
kaj pade ?
pade verjetnost obstoja v EU
kaj pade ?
padejo plače in delovna mesta
kaj ne pade
ne pade kriminal, tajkuni,droga, prostitucija, kraja ...
kaj ne pade
ne pade vsa tista gniloba,
ki vzdržuje komunizem v srcu EU pri življenju
če pade vlada tisti tovariš solatar
prav gotovo ne bo končal na Dobu
kaj pade ?
pade Demokracija
kaj pade ?
pade še zadnje upanje v pošteno državo
kaj pade ?
pade verjetnost obstoja v EU
kaj pade ?
padejo plače in delovna mesta
kaj ne pade
ne pade kriminal, tajkuni,droga, prostitucija, kraja ...
kaj ne pade
ne pade vsa tista gniloba,
ki vzdržuje komunizem v srcu EU pri življenju
sporočil: 2.042
Zadnja sprememba: anon-232300 21.07.2012 13:35
DEMOKRACIJA.Z vlado pa ni zagarantirana, je (le) upanje.
sporočil: 7.885
[pinpingvin]
Kaj pade, če pade vlada?
če pade vlada tisti tovariš solatar
prav gotovo ne bo končal na Dobu
kaj pade ?
pade Demokracija
kaj pade ?
pade še zadnje upanje v pošteno državo
kaj pade ?
pade verjetnost obstoja v EU
kaj pade ?
padejo plače in delovna mesta
kaj ne pade
ne pade kriminal, tajkuni,droga, prostitucija, kraja ...
kaj ne padeJa saj tudi Ivan sam vzržuje komunizem, me veseli, da si ga prepoznal kot gnilobo.
ne pade vsa tista gniloba,
ki vzdržuje komunizem v srcu EU pri življenju
sporočil: 25
Če naj bi Vlada padla zaradi Fiskalnega pravila, Upravljanja
državnega premoženja in Slabih bančnih investicij bi bilo to v
javnem interesu. Njena hotenja na teh področjih so slaba –
najslabša in zgrešena. Nobeno popravljanje zamisli na takih
temeljih ne bo dalo »racionalnih rešitev«.
V zgodovini je Evropa živela in se redila (materialno in duhovno) z vojnami. Tudi sedanja kriza je »prikrita vojna«. Francoska in predvsem Nemška država sedaj najemata –v svojih bankah- kredite z negativno obrestno mero. Vrnejo manj kot si sposodijo ! Vsi drugi morajo tem istim bankam vračati posojila »z oderuškimi - 7 do 10% obrestnimi«. Dobičke od tega nato redistribuirajo in se s tem redijo in vse zadolžene države postavljajo v odvisnost. S tem izčrpavajo in kolonizirajo velik dela Evrope – to je finančna - monetarna vojna. Fiskalno pravilo pa je le instrument za njeno realizacijo. Naša vlada sedaj predlaga naj se z vpisom »monetarnega« pravila v Ustavo za vedno sprijaznimo, da spet postanemo hlapci. Če že hoče popravljati Ustavo potem naj vanjo zapiše, da bo sama »s fiskalnim pravilom« zagotavljala 100% samooskrbo s hrano in energijo; da brezposelnost ne bo večja od 5%, da bo ohranjala vse obdelovalne površine in poseljenost krajine,… in seveda s tem tudi svojo samostojnost in neodvisnost. Fiskalno pravilo je »interesi tistih ki so zgoraj«; fiskalno pravilo pa je/bi moral biti (nekaj povsem drugega) »interes nas, ki smo spodaj«. To ni EU dveh (razvojnih) hitrosti. To je že vojna med izkoriščevalci in izkoriščanimi« !
Naša politika nasploh je neizmerno pogoltna. Njen vrhovni del še vedno hlepi po javnem (državnem) bogastvu in je preobremenjena s prilaščanjem – privatizacijo le tega. To dela namesto, da bi vse stvarno (materialno) bogastvo decentralizirala -vrnila lokalnim skupnostim in/ali tistim, ki so ga ustvarili (npr. v rentni - pokojninski sklad). Preprosto; ker je Država najslabši gospodar naj ga vrne tistim, ki ga bodo koristno rabili in upravljali v javnem interesu in tudi z dobičkom. Tudi tisti del »slabih investicij« državnih bank naj –v tistem stvarnem – materializiranem delu prenese –po ugodnih pogojih- lokalnim skupnostim z območja na katerih se to imetje nahaja. Taka decentralizacija bi imela boljše učinke kot jih bi/bo imela katerakoli od predlaganih variant. Kot garancijo za to bi lahko služili transferi - dotacije države občinam. Zakaj ne; tudi kakšno novo banko bi lahko ustanovile (kot solastnice) in preko njih poslovale lokalne skupnosti.
V zgodovini je Evropa živela in se redila (materialno in duhovno) z vojnami. Tudi sedanja kriza je »prikrita vojna«. Francoska in predvsem Nemška država sedaj najemata –v svojih bankah- kredite z negativno obrestno mero. Vrnejo manj kot si sposodijo ! Vsi drugi morajo tem istim bankam vračati posojila »z oderuškimi - 7 do 10% obrestnimi«. Dobičke od tega nato redistribuirajo in se s tem redijo in vse zadolžene države postavljajo v odvisnost. S tem izčrpavajo in kolonizirajo velik dela Evrope – to je finančna - monetarna vojna. Fiskalno pravilo pa je le instrument za njeno realizacijo. Naša vlada sedaj predlaga naj se z vpisom »monetarnega« pravila v Ustavo za vedno sprijaznimo, da spet postanemo hlapci. Če že hoče popravljati Ustavo potem naj vanjo zapiše, da bo sama »s fiskalnim pravilom« zagotavljala 100% samooskrbo s hrano in energijo; da brezposelnost ne bo večja od 5%, da bo ohranjala vse obdelovalne površine in poseljenost krajine,… in seveda s tem tudi svojo samostojnost in neodvisnost. Fiskalno pravilo je »interesi tistih ki so zgoraj«; fiskalno pravilo pa je/bi moral biti (nekaj povsem drugega) »interes nas, ki smo spodaj«. To ni EU dveh (razvojnih) hitrosti. To je že vojna med izkoriščevalci in izkoriščanimi« !
Naša politika nasploh je neizmerno pogoltna. Njen vrhovni del še vedno hlepi po javnem (državnem) bogastvu in je preobremenjena s prilaščanjem – privatizacijo le tega. To dela namesto, da bi vse stvarno (materialno) bogastvo decentralizirala -vrnila lokalnim skupnostim in/ali tistim, ki so ga ustvarili (npr. v rentni - pokojninski sklad). Preprosto; ker je Država najslabši gospodar naj ga vrne tistim, ki ga bodo koristno rabili in upravljali v javnem interesu in tudi z dobičkom. Tudi tisti del »slabih investicij« državnih bank naj –v tistem stvarnem – materializiranem delu prenese –po ugodnih pogojih- lokalnim skupnostim z območja na katerih se to imetje nahaja. Taka decentralizacija bi imela boljše učinke kot jih bi/bo imela katerakoli od predlaganih variant. Kot garancijo za to bi lahko služili transferi - dotacije države občinam. Zakaj ne; tudi kakšno novo banko bi lahko ustanovile (kot solastnice) in preko njih poslovale lokalne skupnosti.
Strani: 1