Ukiniti je potrebno nadomestilo za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč.,
Zakaj?
- Nadomestilo za spremembo namembnosti zemljišča je nepotreben strošek, ki namesto špekulantov oz. zemljiških posestnikov kaznuje investitorje, katerim se strošek nalaga.
- Zaradi tega smo (Slovenija) še manj konkurenčni za investicije (tako domače kot tuje). V Avstriji je npr. komunalno opremljena parcela bistveno cenejša od Slovenskega nadomestila za spremembo namembnosti zemljišča. Kje je pa še komunalna oprema in zemljišče!

Kmetijska zemljišča lahko pred zazidavo zaščitimo drugače.
- Npr. državnim nadzorom nad urbanističnimi načrti, ki jih lahko še vedno pripravljajo občine,
- Z Državnim prostorskim načrtom, ki opredeli, kje je mogoče in kje ni mogoče graditi (izjeme se lahko obravnavajo individualno ampak so podvržene državnemu nadzoru).
- Predvsem pa z učinkovitim bojem proti korupciji.

In kaj mora država poleg odprave nepotrebnega nadomestila mora storiti, da bo vzpodbudila gradnjo hiš in prodajo stanovanj?
Glede na kreditni in nepremičninski krč menim, da bi z dajanjem državnih poroštev državljanom - mladim družinam in mladim parom, ki želijo kupiti stanovanje (staro ali novo) oz. graditi hišo - prizidek, vzpodbudili banke, da bi plasirale denar na trg, ki bi nato pognal tudi drugo gospodarsko aktivnost.

Stanovanjski sklad RS sicer daje kredite državljanom, ampak le za njihova lastna stanovanja.

Prednosti ukrepa dajanja poroštev državljanom za nakup stanovanja ali gradnjo hiše:
- Banke lažje izterjajo dolg od fizičnih oseb,
- Večje število manjših kreditov je varnejše za banke,
- Gradbinci in banke se bodo razbremenili neprodanih stanovanj
- Banke ne bodo rabile dokapitalizacij (oz. manjše), ker se bodo razbremenile neprodanih stanovanj,
- Fizične osebe, ki prodajajo stanovanja zaradi gradnje hiš bodo lahko zaključile investicije,
- Splošno zadovoljstvo državljanov, ker bodo končno nekaj dobili od države (in ne le tajkuni, banke...)
- V primeru neplačil postane lastnik nepremičnin Država RS (oz. Stanovanjski sklad) v svojem deležu.

Špoštovana gospa bi še dvignila davek na zazidljivo zemljo, ker so hiše prepoceni???? Raje naj gre preverit cene zazidljivih zemljišč v Avstrijo in Nemčijo. Članek je propaganda na njen mlin!

glede nadomestila za gradnjo na kmetijskem zamljišču bi predlagal, da investitor pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja nekaj investira v parcelizacijo. Sam sem z določeno spremembo (razdelitev dveh parcel) privarčeval 16k€. Nekaj sem plačal za geodeta, za nadomestilo pa nič

9-12% za projekt se meni zdi veliko. Mogoče 5% pa bodo vsi zadovoljni )investitor in projektant)

Neverjetno česa se ne spomnejo ljudje, pa še verjamejo v to. Razpršena gradnja ni enako kot ohranjanje poselitve podeželja, kar bi tako radi preprečili, in to kar z intervencijskim višanjem cen gradnje hiš. Le čemu? Zato da bi ljudje bili primorani živeti v vaših slum kubusih (MODY), ki jih promovirate? Kot ste ugotovili sami, tudi prenaseljenost sodi med slabe bivanjske razmere. Pa vendar ne zmorete ugotovitve, da je kakovost življenja v takih prenaseljenih budget rešitvah mizerna, da so stopnje kriminala višje, zdravstveno stanje prebivalcev (tako fizično kot duševno) slabše, skratka da so ljudje ki so prisiljeni trajno bivati v takih čebelnjakih bolj ali manj nesrečni?

Poglejte mimo cehovskih nagrad in promovirajte kakovost bivanja, ne luknje in ugajanje investitorjem.

Lep pozdrav!
Prosim Vas, da mi strokovno obrazložite, zakaj je razpršena gradnja tako nezaželena in družbeno škodljiva. Ko se peljem čez Avstijo, je hiš na sončnih pobočjih hribov ogromno. Do njih vodi ozka lokalna cesta, vodovod ki je po možnosti lokalen ter podzemni električni in telefonski vod. Po večini so opremljeni z lastno čistilno napravo. Okoli hiše je nekaj vrta, tako da sveže zelenjave ni potrebno vozit iz Čila ali Angole. Komunalna oprema takega zemljišča, preračunano na stanovanje stane manj, kot je strošek aktivnosti ki so potrebne za nakup stavbnega zemljišča in stroška financiranja stavbnega zemljišča v mestu od časa nakupa do pridobitve pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Žal je pri nas tako, Da si nakupa spodobnega stanovanja v vrednosti 150.000€ ne mlada, ne stara družina z dvema inženirskima plačama žal ne more privoščit. Pri 7% obratni meri to pomeni 10.000€ samo za obresti, brez odplačila glavnice. Pri nas je tako, da stanovanja družinam z otroci kjer sta oba starša zaposlena, nismo prodali že vsaj štiri leta. Vse skupaj je postalo predrago, in če se na bo kaj kmalu obrnilo na bolje, bomo lahko samo spakirali kufre.
Pa en lep pozdrav iz sončne primorske

[koma4]
Lep pozdrav!
Prosim Vas, da mi strokovno obrazložite, zakaj je razpršena gradnja tako nezaželena in družbeno škodljiva.

sam sem sicer zidal na območju razpršene gradnje, kjer pa je že bila starejša kmetija. Menda na tem območju gradnja ni več možna. Razpršene gradnje so posledica kmetij, ki so potrebovala tudi kmetijska zemljišča za svoje preživetje. Zato ne tem območju ni strjenega naselja. Tudi sam ne vidim smisla, da bi pa sedaj to območje dodatno pozidal, čeprav bi imel od tega velike finančne koristi (nekaj ha zemljišč). Kot prvo naj se zagotovi pozidavo v območju strjenih naselij. v manjših krajih imaš znotraj kraja veliko parcel za individualno gradnjo stanovanjskih hiš, ki že desetletje iz različnih vzrokov samevajo. To je povezano tudi s stroški izgradnje cest, oskrbe z električnim in telefonskim omrežjem, vodovodom itd, ki je za strjene naselje nižji, kot za območja razpršene gradnje.

[1Bogdan]
> [koma4]
> Lep pozdrav!
> Prosim Vas, da mi strokovno obrazložite, zakaj je razpršena gradnja tako nezaželena in družbeno škodljiva.

sam sem sicer zidal na območju razpršene gradnje, kjer pa je že bila starejša kmetija. Menda na tem območju gradnja ni več možna. Razpršene gradnje so posledica kmetij, ki so potrebovala tudi kmetijska zemljišča za svoje preživetje. Zato ne tem območju ni strjenega naselja. Tudi sam ne vidim smisla, da bi pa sedaj to območje dodatno pozidal, čeprav bi imel od tega velike finančne koristi (nekaj ha zemljišč). Kot prvo naj se zagotovi pozidavo v območju strjenih naselij. v manjših krajih imaš znotraj kraja veliko parcel za individualno gradnjo stanovanjskih hiš, ki že desetletje iz različnih vzrokov samevajo. To je povezano tudi s stroški izgradnje cest, oskrbe z električnim in telefonskim omrežjem, vodovodom itd, ki je za strjene naselje nižji, kot za območja razpršene gradnje.

To je res. Vendar naši urbanisti (pa ne samo naši) rešitev razpršene gradnje vidijo prevečkrat zgolj v višini. Torej ne v gradnji enodružinskih ali vrstnih hiš ampak zgolj v blokih, v Ljubljani pa zgolj v stolpnicah. Kar je super s stališča komunalne ureditve in investitorjev, s stališča zadovoljnih prebivalcev pa sploh ne.

Naj avtorica še izračuna koliko stane m2 v stolpnici, brez trikrat cipersko oprane cene zemljišča. Gradbena cena m2 nižjih blokov je -vsaj- pol m2 cene hiše, brez eksta dobičkov pri neplačevanju podizvajalcev.

Oz. kaj vse so pripravljeni narediti, da bi povečali prodajo dragih stanovanj. Celo gradnjo hiš bi nam onemogočili.

Najbolje, da kar sužnjelastništvo uzakonijo, če ga niso že. Bomo bivali v najetih/kreditiranih stanovanjih in do smrti 14h na dan garali le za najemnino/tekoče obresti. Dolg se deduje. Če nisi zaposlen, marš te birič (rubežnik) vrže na ulico. Hvalabogu da tega še ni... sarcasm

...se popolnoma strinjam z ugotovitvijo, s to razliko, da je nadomestilo za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč izbojeval lobij, ki zastopa interese bank, nepremičninarjev in večjih gradbenikov. Ti imajo stanovanja, ki jih ne morejo prodati. Poleg tega, kdaj se boste lastniki nepremičnin v Ljubljani sprijaznili z dejstvom, da vaše nepremičnine le niso toliko vredne kot bi želeli !? Spoštovani, nadomestilo za spremembo namebnosti je potrebno ukiniti, posledično bodo cene stanovanja (predvsem v prestolnici) padle, vprašanje je le, če si to vpleteni želijo, do takrat pa obilo smeha : ) In zopet, veliko besed in malo dejanj, pri čemer je čas zelo pomemben dejavnik... veste, nismo vsi državljani "vodeni" kot bi drugi hoteli. Veste, tudi na podeželju dela "matematika" in "ekonomski učinek" in pa predvsem kmečka pamet...je pa res, da je malo manj politike in veliko več dela...

[koma4]
Prosim Vas, da mi strokovno obrazložite, zakaj je razpršena gradnja tako nezaželena in družbeno škodljiva. Ko se peljem čez Avstijo, je hiš na sončnih pobočjih hribov ogromno. Do njih vodi ozka lokalna cesta, vodovod ki je po možnosti lokalen ter podzemni električni in telefonski vod.

Pravzaprav si si odgovoril sam. Razpršena gradnja v normalni državi ni škodljiva, je pa finančno škodljiva v Sloveniji. Do vsake posamezne hiše je potrebno potegniti javno razsvetljavo (pri tem seveda osvetlijo celo pot, da se srne in zajci ne izgubijo), zgraditi pločnik, postaviti par avtobusnih postaj za vsako oddaljeno hišo in za nameček še tisti 2 hiši na 3 km razdalje uvrstiti med prometno "naselje", da med njivami in gozdovi izgubljaš čas s 50 km/h.

V Avstriji so razpršena naselja v temi, pločnikov ni, za avtobusno postajo ob cesti pa šteje prometni znak in lesena klopca ob cesti.

ko se človek ozre po Butalah lahko samo bruha saj toliko s fračo nasranih hiš različnih stilov in slabega okusa ne šreča nikjer po svetu.
Barve fasad pa prekašajo vsako romsko domišlijo saj so barvne kombinacije fasad prav nemogoče

Cene nakupa stanovanj bi morale biti občutno nižje od cene nakupa stanovanjske hiše, če bi želeli, da se ustavi tako imenovani urban sprawl - razpršena gradnja. Krivci za razpršeno gradnjo so župani, ki so v želji pridobiti si čimveč davkoplačevalcev v svoje občine, naredili kmetijska zemljišča zazidljiva.

...

Povprečna cena stanovanja v Sloveniji je po podatkih GURS 1.674 evrov za kvadratni meter, to pomeni, da bi morala biti cena novozgrajene hiše z zemljiščem okoli 3.200 evrov za kvadratni meter.

...

Trenutno so razmere takšne, da je ceneje graditi v svoji režiji, kot pa kupovati nova stanovanja na trgu.

...

V zadnjem času dobivam informacije o nenormalno nizkih cenah projektne dokumentacije za gradnjo individualne hiše, od 800 do 5.000 evrov.

Tale zenska je absoluten zmagovalec med nepremicninskimi skodljivci v sloveniji.

Prvic. V sloveniji je problem nedostopnosti stanovanj za veliko vecino prebivalstva. To lahko resi kvecjemu VEC pozidave in ne manj.

Drugic. V sloveniji je pozidano (odvisno od ocene) 3-5% vse povrsine, in to je rezultat od prazgodovine naprej. Z drugimi besedami, ce pozidamo se 1% slovenije, pomeni to 20% vec zazidalnih povrsin. Ob tem se gozdovi celo sirijo!

Tretjic. Povprecna slovenska placa je 900 EUR, ce prav vem in cene tako stanovanj kot his so absolutno nenormalne in neproporcionalne prihodkom. Zato bi se morale cene stanovanj SE KREPKO ZNIZATI in ne cene lastne gradnje povecati!

Pa kje misli ta zmesana babnica, da bodo ljudje ziveli s placo 600-900 EUR? V kokosnjakih?!?!

Sramota, katastrofa - v teh razmerah se zavzemati za OMEJEVANJE gradnje in VISANJE cen je navaden fasizem in upam da gospa NIKOLI, zares NIKOLI ne pride do sluzbe v kaksnem drzavnem resorju, ki se ukvarja z nepremicninsko politiko.

za projekte od 15.000 do 30.000 evrov, ma daj no, vem da navijaš na svoj mlin ampak danes se da dobit pgd že za dobra dva jurja.

"projekte (od 15.000 do 30.000 evrov, odvisno od želja investitorja).V kolikor gremo v gradnjo sami oziroma z izbranim izvajalcem, bomo za gradbeno-obrtniška dela odšteli od 800 do 1.200 evrov/m2 na neto površino. Podobne stroške bomo imeli tudi s tipsko gradnjo. Torej stane investicija v individualno hišo veliko okrog 200 m2 danes povprečno od 1.300 - 1.700 evrov/m2."

Strinjam se z vami, da so projekti pomembni in vredni, vendar...če mi danes z investitorjem podpišemo pogodbo za izvajanje gradbeno-obrtniških del za individualno hišo, mu komplet projekte naredimo GRATIS!
Cena GO je 800-1.200€/m2....drugače pa....pred par dnevi je prišla stranka za izdelavo komplet projekta za individualno hišo, za katerega smo dali ponudbo po polovični ceni, kot normalno pred krizo, v višini 5.000€. Stranka je brez besed zapustila pisarno...v bistvu investitorji sedaj izkoriščajo situacijo in izsiljujejo....ampak kaj čmo, tako pač je...v upanju da preživimo to leto vas lepo pozdravljam.

V Sloveniji večina ljudi - 70 odstotkov - živi v lastniških hišah. V večstanovanjskih stavbah živi le 20 odstotkov prebivalcev

Kje pa ostali? V prikolicah in šotorih?

[bc123a]
> Cene nakupa stanovanj bi morale biti občutno nižje od cene nakupa stanovanjske hiše, če bi želeli, da se ustavi tako imenovani urban sprawl - razpršena gradnja. Krivci za razpršeno gradnjo so župani, ki so v želji pridobiti si čimveč davkoplačevalcev v svoje občine, naredili kmetijska zemljišča zazidljiva.

...

> Povprečna cena stanovanja v Sloveniji je po podatkih GURS 1.674 evrov za kvadratni meter, to pomeni, da bi morala biti cena novozgrajene hiše z zemljiščem okoli 3.200 evrov za kvadratni meter.

...

> Trenutno so razmere takšne, da je ceneje graditi v svoji režiji, kot pa kupovati nova stanovanja na trgu.

...

> V zadnjem času dobivam informacije o nenormalno nizkih cenah projektne dokumentacije za gradnjo individualne hiše, od 800 do 5.000 evrov.

Tale zenska je absoluten zmagovalec med nepremicninskimi skodljivci v sloveniji.

Prvic. V sloveniji je problem nedostopnosti stanovanj za veliko vecino prebivalstva. To lahko resi kvecjemu VEC pozidave in ne manj.

Drugic. V sloveniji je pozidano (odvisno od ocene) 3-5% vse povrsine, in to je rezultat od prazgodovine naprej. Z drugimi besedami, ce pozidamo se 1% slovenije, pomeni to 20% vec zazidalnih povrsin. Ob tem se gozdovi celo sirijo!

Tretjic. Povprecna slovenska placa je 900 EUR, ce prav vem in cene tako stanovanj kot his so absolutno nenormalne in neproporcionalne prihodkom. Zato bi se morale cene stanovanj SE KREPKO ZNIZATI in ne cene lastne gradnje povecati!

Pa kje misli ta zmesana babnica, da bodo ljudje ziveli s placo 600-900 EUR? V kokosnjakih?!?!

Sramota, katastrofa - v teh razmerah se zavzemati za OMEJEVANJE gradnje in VISANJE cen je navaden fasizem in upam da gospa NIKOLI, zares NIKOLI ne pride do sluzbe v kaksnem drzavnem resorju, ki se ukvarja z nepremicninsko politiko.

Green belts.

Different reasons for high rent
Do you care if you get ripped off?
I do. A lot of things in this life are expensive. Of course, sometimes
that expense is a natural outcome of the power of scarcity.
For instance, there are not many apartments overlooking Central
Park in New York or Hyde Park in London. Because so many
people want them, those apartments are expensive, and a lot of
people end up being disappointed. There is nothing sinister about
that. But it’s not nearly so obvious why popcorn is so expensive
at the movies—there was no popcorn shortage last time I checked.
So the first thing we might want to do is to distinguish between
different reasons for things being expensive.
• 16 •
THE UNDERCOVER ECONOMIST
In Ricardo’s terms, we would like to know the different causes
of high rents. Knowing this about meadows is only mildly interesting
(unless you are a farmer) but takes on a sudden significance
when applied to the question of why your apartment rent
seems so extortionate, or whether banks are ripping us off. But
we can start with meadows and apply what we learn more widely.
We know that rents on the best land are determined by the
difference in fertility between the best land and the marginal land.
So the obvious reason that rents might be high is that the best
land produces very valuable crops relative to the marginal land.
As mentioned a couple of pages ago, five bushels of grain is a
five-dollar rent at a dollar a bushel, but at two hundred thousand
dollars a bushel, five bushels of grain is a million-dollar rent. If
grain is expensive, it’s only natural that the scarce meadows that
produce it will also be expensive.
But there’s another way to drive rent on meadows up, and it is
not nearly so natural. Let’s say landlords get together and manage
to persuade the local sheriff that there should be what in
England they call a “green belt,” a broad area of land around the
city on which property development is very strongly discouraged
by tough planning regulations. The landlords claim that it would
be a shame to cover beautiful wild land with farms, and so farming
on the land should be made illegal.
The landlords stand to benefit hugely from such a ban, because
it would drive up the rents on all legal land. Remember
that rents on meadowland are set by the difference between the
productivity of meadowland and the productivity of the marginal
land. Ban farming on that marginal land, and the rent on meadows
will jump; where once the alternative to paying rent and farming
on meadows was to farm on grassland rent-free, now there is
no alternative. Farmers are much more eager to farm on meadows
now that farming on the grassland is illegal, and the rent
they’re willing to pay is much higher too.
So we’ve found two reasons why rents might be high. The first
is that it’s worth paying a lot for good land, because the grain
• 17 •
WHO P A Y S FOR YOUR COFFEE?
that good land produces is so valuable. The second is that it’s
worth paying a lot for good land because the alternatives that
should be available are not.
Those readers currently renting property in London may have
furrowed brows at this point. London is surrounded by the original
“Green Belt,” created in the 1930s. Is that why property in
London is so expensive to rent or buy—not because it’s so much
better than the alternative, but because the alternative has been
made illegal?
It is a combination of both: it is certainly true that London is
unique, and a better place to put plush apartments or office buildings
than Siberia, Kansas City, or even Paris. Rents are high, in
part, for that reason. But another reason why property in London
is expensive is because of the Green Belt. One effect is to
keep London from sprawling out across the surrounding region—
which many people think is a good idea. The other effect is to
transfer a massive amount of money from London tenants to
London landlords: the Green Belt keeps rents and house prices
in London much higher than they would be, in exactly the same
way as a ban on grassland farming keeps rents on meadow and
scrub much higher than they would otherwise be.
This is not an argument against the Green Belt. There are lots
of benefits in having London’s population capped at around six
million people, instead of sixteen million or twenty-six million.
But it is important that when we are weighing the pros and cons
of legislation like the Green Belt, we understand that its effects
are more than simply to preserve the environment. Office rents
in London’s West End are higher than in Manhattan or central
Tokyo—in fact, the West End is the most expensive place in the
world to rent an office, and it also holds the world record for
the most expensive home, at £70m (about 130 million dollars).
The Green Belt has made property in London scarce relative to
the people who want to use it, and of course, strength comes
from scarcity.
• 18 •
THE UNDERCOVER ECONOMIST
Now it’s time for your first economics test. Why would improvements
in the quality and price of the commuter train services
that bring people into New York’s Penn Station from the
surrounding suburbs please anyone who rents a property in Manhattan?
And why might New York landlords be less enthusiastic
about such improvements?
The answer is that improved public transportation increases
the alternatives to renting a place in the city. When a two-hour
commute becomes a one-hour commute, and people are able to
get a seat on the train instead of standing, some decide they’d
rather save money and move out of Manhattan. Vacant apartments
then appear on the market. Scarcity lessens, and rents fall.
Improving commuter services wouldn’t just affect commuters; it
would affect everyone involved in New York’s property market.

parcelacija vedno ni mogoča, saj je velikost minimalne parcele ter način parcelacije določen z občinskim prostorskim načrtom. Poleg tega jo more dovoliti tudi GURS in občina. Včasih se čaka tudi do 1 leto! Imeli ste srečo, da je bilo v vašem primeru to mogoče.
kar pa se tiče cene projekta, je 12% vrednost celote, ne samo arhitekta, kot je rauzloženo tudi v članku. Moje osebno mnenje je, da je bolje investirati v projekt, kot popravljati na gradbišču oz. biti nezadovoljen do konca življenja. Papir namreč stane manj kot cegli in beton.

Res bi rada videla ta projekt GRATIS, pa tudi tega za 5.000 eur. Me zanima kaj obsega in na kakšnem nivoju je. Kakšna je kvaliteta arhitekture takšnega projekta? Kakšna je statika /spite dobro ponoči? So vključeni priključki, elaborat učinkovite rabe energije? So notri elektro in strojne instalacije do PZI-ja? Se priporočam, da mi pokažete ta projekt...

[mici31]
Res bi rada videla ta projekt GRATIS, pa tudi tega za 5.000 eur. Me zanima kaj obsega in na kakšnem nivoju je. Kakšna je kvaliteta arhitekture takšnega projekta? Kakšna je statika /spite dobro ponoči? So vključeni priključki, elaborat učinkovite rabe energije? So notri elektro in strojne instalacije do PZI-ja? Se priporočam, da mi pokažete ta projekt...

Projekt v fazi PGD-PZI
Projekt arhitekture obsega; Risbe:tloris temeljev in kanalizacije, vsi tlorisi etaž, tloris strešne konstukcije, najmanj dva prereza, vse fasade, detajli oken in vrat, kanalizacijskih jaškov in polaganje cevi ter vsi ostali potrebni detajli.
Tehnično poročilo: tehnični opis, sestava konstrukcij tlakov in sten, izračun površin po SIST ISO 9836, popis del in predračun, po potrebi izračun ponikovalnice.
Ostali del projekta zajema Vodilno mapo, strojne in elektro instalacije, statiko z armaturnimi načrti ter vse potrebne elaborate; geodetski načrt, požarni elaborat, gradbena fizika po PURES-u in izračun zvočne izolacije.

Naša arhitektura je predvsem tradicionalna s povdarkom na funkcijonalni zasnovi. Izpeljali smo že nekaj projektov v zaščitenih območjih krajinskih parkov ( Strunjan, Triglavski narodni park).

Predlagam sodelovanje. Jaz zrihtam projekt, vi ga narišete, jaz pokasiram. Ste za?

[mici31]
Predlagam sodelovanje. Jaz zrihtam projekt, vi ga narišete, jaz pokasiram. Ste za?

Hvala za takšno sodelovanje. Še en PARAZIT, ki bi kasiral in nič delal!