Izbrani forum: Glavni forum

Izbrana tema: članek Na MJU grožnje skupine Anonymous vzeli resno

Strani: 1

anon-218365 sporočil: 1.368
[#1562998] 31.01.12 15:18
Odgovori   +    20
Kaj se bojijo, da bi prišlo v javnost, da se dogovarjajo z drugimi v nasprotju z interesi javnosti, ki jim daje plače ?
anon-222815 sporočil: 3.318
[#1563008] 31.01.12 15:22
Odgovori   +    19
Ne nabijajte preveč, ker ste dolgočasni, tisti ki so dali pobudo za podpis in tista ki je to podpisala. Prvotno so hoteli celotno zadevo poštimati preden pride v javnost. Takih opravičil ne potrebujemo, ker so storili preko javnosti in stara vlada je itak padla, tako da ne vem od kje pooblastila.
anon-11396 sporočil: 2.073
[#1563027] 31.01.12 15:32 · odgovor na: anon-222815 (#1563008)
Odgovori   +    7
[rskerl]
Ne nabijajte preveč, ker ste dolgočasni, tisti ki so dali pobudo za podpis in tista ki je to podpisala. Prvotno so hoteli celotno zadevo poštimati preden pride v javnost. Takih opravičil ne potrebujemo, ker so storili preko javnosti in stara vlada je itak padla, tako da ne vem od kje pooblastila.
pravno formalno ima "stara" vlada še polna pooblastila do začetka nove...
je pa verjetno-še sploh ker se bo (se je )opcija dijametralno obrnila -resnica v tem stilu.. zajebajmo in porinimo jih v gnoj čim bolj - dokler jih še lahko.
anon-212013 sporočil: 1.104
[#1563071] 31.01.12 15:48
Odgovori   +    3
Bodo na naslednjih voliltvah zmagali Pirati?
anon-127566 sporočil: 842
[#1563117] 31.01.12 16:11 · odgovor na: anon-212013 (#1563071)
Odgovori   +    8
Upajmo, da se bodo zadeve začelo končno premikati...
murje sporočil: 5.120
[#1563121] 31.01.12 16:11
Odgovori   +    9
Zadnja sprememba: murje 31.01.2012 16:29
PETICIJA I

REŠIMO INTERNET

Vsem članom ameriškega kongresa:
Kot zaskrbljeni državljani, vas prosimo, da se uvrstite med zagovornike svobode svetovnega spleta in da glasujete proti dvem zakonom, ki sta predmet odločanja o internetu. Svetovni splet je instrument izmenjavanja idej in izgrajevanja skupnega dela pri konstuiranju sveta, kakšnega bi imeli radi vsi. Prosimo vas da odločate odgovorno v okviru celotnega sveta in da naredite vse kar morate, za to, da obranite temelje demokracije.
www.avaaz.org/it/sav...?slideshow

* do sedaj je podpisalo peticijo 877.416 državljanov
* do 19.12.2011 je podpisalo peticijo 1.052.623 državljanov
* do 20.01.2012 je podpisalo peticijo 2.565.970 državljanov
* do 21.01.2012 je podpisalo peticijo 2.814.462 državljanov
* do 22.01.2012 je podpisalo peticijo 3.038.248 državljanov
* do 27.01.2012 je podpisalo peticijo 3.321.212 državljanov
* do 28.01.2012 je podpisalo peticijo 3.339.096 državljanov
* do 29.01.2012 je podpisalo peticijo 3.358.588 državljanov
* do 30.01.2012 je podpisalo peticijo 3.368.376 državljanov

Na osnovi takega sprejetega takona, bi lahko prišlo do cenzuriranja interneta in bi se na t.i. črni listi lahko znašli tudi You Tube, WikiLeaks in celo skupine kot je Avaaz!

PETICIJA II

NO ACTA

EVROPSKEMU PARLAMENTU

Vsem članom Evropskega parlamenta:
Kot zaskrbljeni državljani, vas prosimo, da se postavite na stran svobode interneta in ne ratificirate trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju - ACTA, ki bi ga lahko uničil za zmeraj. Internet je odločujoči instrument za izmenjavo idej in promocijo demokracije. Prosimo Vas, da se obnašate svetovljansko in da zavarujete naše pravice.

* do sedaj podpisalo peticijo 826.311 državljanov
* do 29.01.2012 podpisalo peticijo 1.003.986 državljanov
* do 30.01.2012 podpisalo peticijo 1.238.558 državljanov

www.avaaz.org/it/eu_...07&v=12250

HOLLYWOOD

Bo Hollywood cenzor interneta?
Osnutek zakona omogoča zatemnitev spletne strani zaradi najmanjšega kršenja avtorske pravice

Bo Amerika postala dežela, v kateri bodo sodišča dobila pravico, da kadar koli, brez predhodnega opozorila ter zaradi še tako majhnega prekrška zatemnijo spletne strani, blokirajo internetne ponudnike ali celo amaterski video na youtubu? Pa ne zgolj sodniki. Ameriški kongres v teh dnevih razpravlja o predlogu zakona, ki naj bi tudi korporacijam dajal pravico, da storijo isto. Da torej zatemnijo, zablokirajo spletne strani, ki kršijo njihove pravice do intelektualne lastnine.

V ZDA si že dlje časa prizadevajo stopiti na prste spletnemu piratstvu, a osnutek zakona, ki je v kongresu, je spravil na noge kritike, ki trdijo, da se obeta cenzura in da bo razvoj svetovnega spleta zastal. (Foto: AP)

V dolgoletnem boju proti piratstvu in zaščiti intelektualne lastnine ter avtorskih pravic se ameriško zakonodajno telo približuje odločitvi, ki bo deželo, ki je zibelka demokracije, postavilo ob bok avtoritarnim režimom v Pjongjangu, Pekingu in Teheranu. Osnutek zakona, ki v ameriškem kongresu potuje pod dvema naslovoma (Protect IP Act v senatu ter Stop Online Piracy Act ali SOPA v predstavniškem domu), je v najvišje zakonodajno telo prispel s podporo vplivnih lobijev zabavne industrije. Zakon o cenzuri interneta, ki naj bi ščitil interese Hollywooda, namreč podpirajo Ameriška trgovinska zbornica, Združenje Motion Picture, Ameriško združenje glasbenikov, Združenje ameriških režiserjev, Združenje igralcev ter celo Sindikat mednarodnih prevoznikov.

Grozi paraliza spleta
Namen zakona seveda ni cenzura političnih, verskih in preostalih združenj, kot se, na primer, dogaja na Kitajskem. Njegov namen naj bi bila zaščita pred piratstvom. Toda, kot v zadnjih dneh opozarjajo mnogi kritiki, vsebina novega zakona - zaradi nepoznavanja materije med zakonodajalci - dejansko vzpostavlja cenzuro in grozi s paralizo interneta. SOPA namreč predvideva blokado vseh spletnih strani, kot so flickr, tumblr, youtube in tako naprej, kadar ti objavljajo vsebine uporabnikov, ki kršijo avtorske pravice. Vsakič, ko bo sodnik na podlagi zakona ocenil, da ta ali ona spletna stran, video, fotografija ali celo blogovski zapis krši pravila o intelektualni lastnini, lahko odredi njegovo zatemnitev. Ne glede na to, ali gre za glasbo, filme ali televizijske posnetke, lahko sodnik, dokler ne bo umaknjena prepovedana vsebina, odredi celo odklop internetnega ponudnika.

Spletni velikani opozarjajo
Kritiki opozarjajo, da bi bil takšen zakon v diametralnem nasprotju z odprtostjo, svobodno izmenjavo in neomejenim sodelovanjem, ki so temeljna načela interneta. Mnoge internetne korporacije, med katerimi so Google, Facebook in Twitter, dodajajo, da bi SOPA zavrl razvoj in inovativnost interneta. Predstavniki javnosti s prstom kažejo na skorumpiranost ameriške politike in trdijo, da kongres ščiti interese Hollywooda in zabavne industrije v upanju, da bosta prodala več filmov, glasbe in TV-oddaj. Čeprav se strinjajo, da je avtorske pravice treba zaščititi, opozarjajo, da je internetna industrija že zdavnaj presegla obseg hollywoodske. ACLU, sindikat za civilne svoboščine, je kongresu poslal protest z opozorilom, da bi aplikacija tovrstnega zakona lahko upravičila nadaljnjo cenzuro v državah, kjer ne obstaja svoboda govora.

Dokument navaja arabsko pomlad ter dejstvo, da avtoritarni režimi zlorabljajo nove tehnologije za blokiranje vsebin, ki jim niso po volji in jih ogrožajo. Ali z drugimi besedami, vse več nasprotnikov osnutka zakona skuša zakonodajalce prepričati, da lahko nepoznavalski sodnik internetu in družbi naredi podobno veliko škodo kot režimski cenzor v avtoritarnih državah.

Tisoče cenzorjev?
Nekateri kritiki osnutka novega zakona sarkastično pripominjajo, da bo, če bo zakon sprejet, socialne mreže, kot je twitter, prisilil, da zaposlijo tisoče cenzorjev. Ti bodo, podobno kot kitajska internetna policija, bdeli nad vsebinami brezštevilnih tvitov v upanju, da bodo hitreje kot sodniki ali pa katera koli hollywoodska korporacija pritisnili na gumb in zablokirali tvit, ki bi lahko v skladu z novim zakonom zatemnil celotno socialno mrežo.
www.dnevnik.si/novic...1042489157

PRIVOLILO

Protipiratska Slovenija
Z ministrstva so mi odgovorili, da Slovenija podpira podpis trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju ACTA.

Prejšnji teden se je v ameriškem kongresu zgodila razprava o novem zakonu za preganjanje spletnega piratstva (Stop Online Privacy Act ali SOPA). Gospodarske velesile se na tajnih pogovorih že četrto leto pogajajo o vsebini sporazuma o preprečevanju ponaredkov ACTA (Anti-Counterfeiting Trade Agreement).

Zagovorniki obeh dokumentov poudarjajo varstvo intelektualne lastnine in gospodarske interese. Kritiki opozarjajo na kratenje človekovih pravic in svarijo pred razmahom prikrite cenzure interneta.

V zadnjem prispevku za Sobotno prilogo sem na kratko predstavil glavne značilnosti zakona SOPA in sporazuma ACTA. Ker je med pogajalci tudi EU, me je zanimalo, kakšno stališče ima do ACTA slovenska država in kaj o njej menijo slovenski evroposlanci.

Do zaključka redakcije se je odzvala večina poslancev. Iz kabineta Lojzeta Peterleta so odgovorili z nekajdnevno zamudo, na vprašanja že drugič ni odgovarjal Jelko Kacin. Poslanci z besedilom in problematiko večinoma niso bili seznanjeni, zato se bodo do ACTA opredelili pred glasovanjem, verjetno pa bodo glasovali usklajeno s poslanskimi skupinami.

Od poslancev sem hotel izvedeti:

1. Je parlamentu (in parlamentarcem) že znano končno besedilo ACTA? Ste z njim seznanjeni vi osebno?
2. Kakšno je vaše stališče do sporazuma ACTA? Ga podpirate? Mu nasprotujete? Se do njega ne opredeljujete? Predlagate spremembe, da bi bil sprejemljivejši? Kakšno je stališče vaše poslanske skupine?
3. Ali ste vi ali vaša poslanska skupina sodelovali pri nastajanju deklaracije WD 12 o ACTA iz leta 2010 (v priponki)? Ste jo podprli? Ji nasprotovali? Se niste opredeljevali?
4. Kako boste glasovali, ko bo parlament znova odločal o sporazumu ACTA?

* Milan Zver je v telefonskem pogovoru povedal, da se z ACTA doslej ni ukvarjal in se bo pri glasovanju prilagodil strankarskim kolegom. Na vprašanje, kako bo glasovala stranka, pa je dejal, da so pri vprašanjih intelektualne lastnine načeloma zagovorniki strožjega preganjanja piratstva, ker povzroča gospodarsko škodo in uničuje delovna mesta.

* Mojca Kleva je zapisala, da je besedilo sporazuma ACTA trenutno še v rokah Evropske komisije, kjer čaka na odobritev s strani Sveta Evropske unije, preden bo lahko o sporazumu odločal v Evropski parlament. Prepričana je, da bo sporazum v prihodnjih mesecih postal ena izmed perečih tem v Evropskem parlamentu, saj je parlamentarce v preteklosti že zmotila netransparentnost, s katero se je pripravljala ACTA.

»Pomembno je, da zagotovimo, da sporazum ACTA ne bo vplival na varovanje pravice do zasebnosti, npr. pri pregledu osebnih stvari in prtljage potnikov na mejah, pri pregledu datotek na računalniku, ki so namenjene osebni uporabi, nenazadnje pri svobodi obveščanja in izražanja prek interneta. To je hkrati tudi stališče moje poslanske skupine.

Glede na to, da sem delo evropske poslanke začela opravljati šele maja 2011, pisne deklaracije o sporazumu ACTA nisem podpisala, sta pa bila dva izmed pobudnikov pisne deklaracije tudi predstavnika poslanske skupine socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu.

Strinjam se z vsebino pisne deklaracije, saj menim, da je bilo potrebno opozoriti na pomanjkljivosti takratnega sporazuma. Pisna deklaracija se je zavzela za to, da ponudniki dostopa do interneta ne bi bili odgovorni za podatke, ki se pretakajo po njihovih omrežjih, opozorila je na na problem harmonizacije evropske zakonodaje o avtorskih pravicah ter na omejitve svobode izražanja.

Evropske poslanke in poslanci moramo sporazum najprej podrobno preučiti preden podamo kakršnokoli odločitev. Držali se bomo zastavljenih smernic in načel, pomembno pa je, da izvajanje sporazuma ACTA ne bo imelo učinka na temeljne pravice in varstvo podatkov ter na dosedanja prizadevanja Evropske unije za uskladitev ukrepov uveljavljanja pravic intelektualne lastnine.«

* Tanja Fajon je povedala, da s končnim besedilom ni seznanjena. Do besedila se v tem trenutku ne more dokončno opredeliti, saj ji manjkajo nekatera ključna mnenja (prav tako poslanski skupini). Delno pa je svoje stališče pojasnila že s podpisom pisne izjave (5)WD 12 (pdf), s katero je 377 evropskih poslancev od pobudnikov zahtevali jasna zagotovila, da sporazum ne bo kršil pravice državljanov EU do zasebnosti, svobode izražanja in sodnega postopka.

»S&D poslanci horizontalne delovne skupine (odbori LIBE, JURI, IMCO) in zainteresirani poslanci so se na rednem mesečnem sestanku o intelektualnih pravicah (8. novembra letos) sicer dotaknili tudi ACTE in največjih zagat v zvezi s tem sporazumom, vendar pa bo ACTA glavna točka na dnevnem redu 6. decembra. Takrat bodo razpravljali o pravnem mnenju, ki ga bo o ACTI na prošnjo INTA izdelala pravna služba EP (pravni temelji za sprejetje sporazuma; skladnost z acquis ipd).

Kljub temu da, kot rečeno, pravna služba pripravlja mnenje, bo tudi LIBE kot odgovorni odbor za varovanje pravic državljanov, človekovih pravic in temeljnih pravic na ozemlju Unije na pobudo skupine Zelenih (pobuda je bila podana konec oktobra) pripravil svoje mnenje.

Mnenje pristojnega odbora, ali je ACTA sporazum, skladen z acquis in ali ščiti temeljne pravice, bo v razpravi o ACTI izjemno koristno in pomembno. Kot kompetenten odbor bo LIBE dodatno osvetlil razpravo in pomembno vplival na odločanje parlamenta.

O glasovanju se bom odločila glede na besedilo sporazuma ter izsledke odbora in politične skupine, upoštevajoč tudi opozorila in mnenja civilne družbe in organizacij.«

* Ivo Vajgl je pojasnil, da je v Evropskem parlamentu za sporazum ACTA pristojen odbor INTA ( za mednarodno trgovino). Besedilo sporazuma je po njemu dostopnih informacijah že v Evropskem parlamentu, interni postopki na pristojnem odboru že tečejo, vendar mora Svet EU podpis sporazuma formalno še odobriti, zato se bo dokončna potrditev v Evropskem parlamentu najverjetneje zgodila šele prihodnje leto.

»Politična skupina Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo - ALDE, katere član sem, je aktivno vključena v obravnavo tega vprašanja, sodelovala je tudi pri nastajanju omenjene deklaracije WD 12 in si prizadevala za transparentnost pogajanj o sporazumu ter od Evropske komisije zahtevala celovite ocene vseh posledic oz. vplivov sporazuma tudi z vidika človekovih pravic.

ALDE sicer sprejetje sporazuma v načelu podpira, prizadevamo si za zagotovitev potrebnih standardov proti ponarejanju v vseh sodelujočih državah. Sporazum bo pomemben za celo vrsto različnih področij, kjer prihaja do ponarejanja - področje ponarejenih zdravil, denimo, po razpoložljivih podatkih predstavlja skoraj 10 odstotkov svetovne trgovine - tovrstna ponarejena in posledično zdravju nevarna zdravila so navadno namenjena v najrevnejše države sveta. To je zgolj eden izmed vidikov problematičnosti ponarejanja.«

* Romana Jordan Cizelj je odgovorila, da dosje ACTA sodi na področje odbora za državljanjske pravice in svoboščine (LIBE), a sama ni članica tega odbora.

»Praktikantka iz moje pisarne se je podrobno pozanimala o ACTI in prišla do zaključka, da pristojni odbor še ne obravnava te teme. Poslanska skupina Evropskih ljudskih strank (ELS) se še ni opredelila glede mnenja o ACTI. Med avtorji pisne deklaracije z naslovom 'Pisna deklaracija o premajhni preglednosti postopka, povezanega s trgovinskim sporazumom proti ponarejanju (ACTA), in morebitni sporni vsebini' je tudi članica ELS, Zuzana Roithova.

Resolucija je bila popodpisanapisana s strani poslancev ELS. Sama sporazuma nisem podpisala, ker sem bila na bolniški. Z omenjeno vsebino se bom podrobno seznanila, ko bo tema prišla na dnevni red za obravnavo pred glavnim plenarnim zasedanjem.«

* Asistent Lojzeta Peterleta je odpisal, da je novo različico ACTA Evropska komisija že objavila, besedilo pa bo dokončno obdelano na odboru za mednarodno trgovino, pri katerem Peterle ne sodeluje.

»Poslanska skupina Evropske Ljudske Stranke (ELS) je podprla Acto in verjame da mednarodni sporazum proti ponarejanju blaga, je zaščitni ščit za evropsko industrijo. Tako je bilo tudi objavljeno v poročilu poslanke Gallo in v sporočilu za javnost Evropskega Parlamenta, takoj za tem ko je Evropski Parlament sprejel Acto v letu 2010. Lansko leto je gospod Peterle podprl deklaracijo WD 12. Za končno odločitev glede novega sporazume Acta, bo pa še počakal na debato nove v odborih.«

Prav tako so tiskano izdajo zamudili na gospodarskem ministrstvu, ki je pristojno za pogajanja in stališča, povezana z ACTA.

Na ministrstvo sem naslovil naslednja vprašanja:
1. Kakšno je Slovensko stališče do sporazuma ACTA - ga podpira, ima kake zadržke?
2. Kdaj boste seznanjeni s končnim besedilom?
3. Kako je nastajalo slovensko mnenje o sporazumu? Kdo vse je sodeloval, s katerimi ministrstvi in organizacijami je usklajeno?
4. Je bila izdelana kaka analiza posledic in koristi sporazuma na Slovenijo? Gospodarskih, pravnih, zakonodajnih?

V ponedeljek so mi odgovorili, da Slovenija podpira podpis omenjenega trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju. To stališče je bilo potrjeno na seji Vlade RS in na Odboru za zadeve Evropske Unije Državnega zbora RS.

Povedali so tudi, da so bile države pogajalke ves čas seznanjene z aktualnim besedilom. Zatrdili so, da so slovenski predstavniki med pogajanji podpirali sklenitev sporazuma, »pri čemer so, tako kot vse druge članice EU, zagovarjali mnenje, da dogovorjene obveznosti ne smejo iti prek dosežene ravni EU acguisa.«

Zadnjemu vprašanju - o morebitnih analizah posledic in koristi sporazuma na Slovenijo - so se na ministrstvu izognili. Iz neuradnih pogovorov z nekaterimi poznavalci področja intelektualne lastnine pa je mogoče sklepati, da ni bila opravljena nikakršna analiza posledic ACTA. Prav tako med pogajanji niso obravnavali kritičnih argumentov, na katere opozarjajo nasprotniki sporazuma.
www.delo.si/tuditi/b...enija.html

NO ACTA!

Sporazum ACTA je trenutno v fazi sprejemanja v večih državah članicah Evropske unije. V večini teh držav pa se pomen sporazuma zelo podcenjuje.
V času sprejemanja sporazuma v posameznih članicah unije in pred glavno ratifikacijo sporazuma na nivoju Evropske unije, avtorji te knjižice evropske poslance in ostale odločevalce pozivamo k resnemu premisleku o učinkih tega sporazuma. Ob pomanjkanju dodatnih zadovoljivih zagotovih in pojasnih s strani Evropske komisije in Evropskega sodišča pa od Evropskega parmenta zahtevamo, naj glasuje PROTI sprejemanju sporazuma ACTA.
Celotna izjava za javnost
www.e-demokracija.si...a-javnost/

VPRAŠANJA

* Kakšno je Slovensko stališče do sporazuma ACTA - ga podpira, ima kake
zadržke?
* Kdaj boste seznanjeni s končnim besedilom?
* Kako je nastajalo slovensko mnenje o sporazumu? Kdo vse je sodeloval, s katerimi ministrstvi in organizacijami je usklajeno?
* Je bila izdelana kaka analiza posledic in koristi sporazuma na Slovenijo? Gospodarskih, pravnih, zakonodajnih?

ODGOVORI

Republika Slovenija podpira podpis trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju - ACTA.
To stališče je bilo potrjeno na seji Vlade RS in na Odboru za zadeve Evropske Unije Državnega zbora RS. Države, sodelujoče v pogajanjih, lahko podpišejo sporazum v času od 31. marca 2011 do 31.marca 2013. Po podpisu pa bo potrebno sporazum ratificirati v Državnem zboru (kot tudi v Evropskem parlamentu).EU in države članice sporazuma ACTA še niso podpisale.
Končno besedilo je javno dostopno od 21. aprila 2011 na spletnih staneh DG TRADE. Države, udeležene v pogajalskem procesu, pa so seveda ves čas bile seznanjene z aktualnim besedilom.
Smernice za pogajanja za sklenitev tega sporazuma so bile sprejete v času slovenskega predsedovanja EU aprila 2008. Pogajanja so se začela 3. junija 2008 s prvim pogajalskim krogom v Ženevi. Opravljenih je bilo 11 pogajalskih krogov, tako da je bil sporazum parafiran 25. novembra 2010. Skladno s pogajalskimi smernicami je pogajanja vodila Komisija EU (Generalni direktorat za trgovino), razen zadev iz pristojnosti držav članic, kjer se je pogajala trenutno predsedujoča država. Zadeve, o katerih se je pogajala predsedujoča država, so se nanašale na vrsto in višino kazenskih sankcij pri kršitvah pravic intelektualne lastnine, določbe kazenskega postopka in določb o sodelovanju organov za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v primeru, ko pristojnosti niso predvidene v pravu EU. Pogajanja so se vodila s posvetovanjem v Odboru za trgovinsko politiko (prej Odbor 133) kot koordinativnem telesu in v ostalih delovnih telesih, kot so delovne skupine za intelektualno lastnino, carinska delovna skupina in skupina svetovalcev za pravosodje in notranje zadeve ter v formatu prijateljev predsedstva. Komisija je o poteku pogajanj pred in po pogajalskem krogu redno obveščala Odbor za trgovinsko politiko ter organizirala srečanja s predstavniki uporabnikov. Predstavniki držav članic so bili prisotni na pogajanjih. Aktualno predsedstvo EU pa je vodilo pogajanja v zvezi z uveljavljanjem kazenskih sankcij na podlagi stališč, ki jih je soglasno sprejel Svet na Odboru stalnih predstavnikov (COREPER). V pogajanja je bil vključen tudi Evropski parlament, kjer je komisar za trgovino Karel de Gucht poročal na treh plenarnih zasedanjih, kot tudi Odboru za mednarodno trgovino (INTA).
V pogajanja so bila glede na svoje pristojnosti vključena naslednja ministrstva: Ministrstvo gospodarstvo z Uradom RS za intelektualno lastnino, Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za finance. V delovnih skupinah Sveta kot tudi na pogajalskih krogih pa so sodelovali še predstavniki slovenskih misij in veleposlaništev (Bruselj, Ženeva, Washington in Tokio). V pogajanjih za sklenitev tega sporazuma so slovenski predstavniki vse skozi podpirali sklenitev sporazuma, pri čemer pa so, tako kot vse druge članice, zagovarjali mnenje, da dogovorjene obveznosti ne smejo iti prek dosežene ravni EU acguisa.
www.delo.si/assets/m...//acta.pdf

BOBU BOB
Dr. Milica Antić Gaber, sociologinja: "Pravica do besede je posebej izpostavljena zato, da bi lahko tlačeni, ponižani, tisti z malo moči ali pa celo brez moči, dvignili glas in bili slišani. Ne pa za sejanje sovraštva."
Sobota, 17. december 2011
www.vecer.si

PROTI FACEBOOKU

Klikni »všeč mi je« za elektronsko zasebnost Dolgotrajno prizadevanje za zasebnostne, potrošniške in tudi državljanske pravice na internetu se šele začenja.

Uspelo nam je! Facebook v Evropi ne bo več smel zavajati uporabnikov in jim preprečevati dostopa do podatkov, je v sredo v elektronskem pismu zapisal dunajski študent prava Max Schrems, pobudnik kampanje Evropa proti Facebooku.

Skupinica študentov je slavila prvo zmago, saj je irski informacijski pooblaščenec dopoldne predstavil poročilo o inšpekciji, ki so jo oktobra opravili na sedežu irske podružnice Facebooka.

Namestnik pooblaščenca Gary Davis je povedal, da čaka neameriške uporabnike največjega elektronskega družabnega omrežja precej zasebnostnih sprememb.

Čeprav med pregledom uradno »niso ugotovili večjih zlorab« in je Facebook ves čas »konstruktivno sodeloval« s predstavniki pooblaščenca, so vseeno sklenili, da bi bilo mogoče pri varovanju zasebnosti »marsikaj izboljšati«.

Podobno diplomatski so bili pri Facebooku, kjer so poudarili, da so irski inšpektorji »načeloma pohvalili« njihovo poslovanje, in dodali, da bodo med »prostovoljnim« pripravljanjem novih zasebnostnih pravil upoštevali njihove »dobronamerne pripombe«.

Kakšne so bile te dobronamerne pripombe? Poročilo informacijskega pooblaščenca in »prostovoljne zaveze«, ki so jih predlagali predstavniki Facebooka, kažejo, da so inšpektorje najbolj zmotile nepregledne zasebnostne nastavitve, omejevanje dostopa do podatkov in neomejeno shranjevanje uporabniških profilov. Zato bodo morali upravitelji omrežja omogočiti uporabnikom popoln izbris podatkov (trenutno je mogoče osebni profil samo »deaktivirati«) in jih natančneje obveščati, katere podatke zbirajo in komu jih izročajo. Podatke o spletnih navadah, ki jih beleži gumb like, bodo morali anonimizirati po največ treh mesecih, klike na oglase pa izbrisati po dveh letih.

Še večje spremembe bo prinesla zahteva po načelu opt-in, kjer mora upravitelj seznaniti uporabnike s spremembami in jih uveljaviti samo pri tistih, ki se s spremembami strinjajo (samodejno prepoznavanje obrazov na fotografijah, dodajanje v skupine …).

Internetna podjetja so doslej večinoma uporabljala nasprotno načelo (opt-out), po katerem so spremembe uvajali brez soglasja uporabnikov in jim šele pozneje (morda) omogočili odjavo iz storitve. Načelo opt-out jim je omogočalo zelo hitro prilagajanje novim poslovnim modelom ali celo preračunljivo kratenje uporabniških pravic, saj so morali uporabniki sami ugotoviti morebitne kršitve in se nato pritožiti regulatorjem, ki večinoma niso bili učinkoviti.

Omenjena preračunljivost spletne industrije je že dolgo jezila informacijske pooblaščence in druge zagovornike elektronske zasebnosti. V začetku leta pa je zmotila tudi Maxa Schremsa, ki se je s predstavniki velikih internetnih podjetij srečal med študijskim obiskom ZDA.

Od študentske izmenjave 
do kampanje

»Pomladni semester sem preživel na kalifornijski univerzi Santa Clara. Ker je bilo moje študijsko področje elektronska zasebnost, smo poslušali tudi nastope gostujočih predavateljev in predstavnikov velikih internetnih podjetij,« je povedal v novembrskem pogovoru za Sobotno prilogo. Od sogovornikov je izvedel, da imajo ameriški podjetniki na zakone precej drugačen pogled kot evropski. Najprej ocenijo, ali lahko uporabniki in regulatorji ugotovijo, kaj v resnici počnejo s podatki. Nato presodijo, ali se bodo ljudje začeli množično odjavljati z njihove storitve, in ocenijo, kakšne so možnosti tožbe. Če so tveganja zanemarljiva, bodo zakone pač prekršili, je pojasnil Schrems.

Ko je pripravljal gradivo za zaključno nalogo, je ugotovil, da je Facebook zaradi visokih davčnih olajšav ustanovil podružnico na Irskem in nanjo prenesel vse uporabnike, ki ne prebivajo v ZDA ali Kanadi. »To je bilo zame imenitno odkritje. Če je irska podružnica zavezana evropski zakonodaji, potem lahko prek nje kot evropski uporabnik uveljavljam evropske zasebnostne in potrošniške pravice. Med njimi je tudi pravica dostopa do podatkov, ki jih ima Facebook o meni,« je dejal mladi pravnik.

Ker mu upravitelji omrežja niso hoteli izročiti vseh podatkov, se je pritožil irskemu informacijskemu pooblaščencu. Po pritožbi je od Facebooka prejel računalniški cede, na katerem je bilo za 1222 strani podatkov: vse objave in sporočila, povabila na dogodke, zgodovina prijateljstev, vsi lajki in dregljaji ter skriti profili, ki jih Facebook izdeluje o uporabnikih (potrošniške navade, politično prepričanje, hobiji, spolna usmeritev …).

Nato je sprožil kampanjo Evropa proti Facebooku, v kateri je pozval vse uporabnike omrežja, naj zahtevajo svoje podatke in vidijo, kaj vse se skriva na drugi strani računalniškega zaslona.

Na pobudo se je odzvalo več kot 40.000 evropskih uporabnikov, vendar so le redki prejeli podatke. Na Facebooku so trdili, da jim tako popolnih uporabniških dosjejev niso dolžni izročiti, irski informacijski pooblaščenec pa ni mogel obravnavati vseh pritožb, zato je uporabnike pozival, naj počakajo na zaključek inšpekcije in dokončno odločbo.

Schremsove fotografije z velikim kupom natisnjenega papirja so hitro zaokrožile po svetovnem spletu ter vzbudile veliko pozornosti novinarjev in politikov. Njegovo kampanjo so povzeli skoraj vsi svetovni mediji, kar je še stopnjevalo pritisk na Facebook in irskega pooblaščenca.

Pri Facebooku so ocenili, da bi jim morebitno zaprtje irske podružnice pred bližajočim se vstopom na borzo povzročilo več škode kot pogajanja z irskim regulatorjem in »prostovoljne« zaveze, da bodo z uporabniškimi podatki ravnali odgovorneje. V zadregi so bili tudi pri pooblaščencu, saj se doslej niso preveč zagreto odzivali na podobne pritožbe, ker irska vlada ni hotela odgnati ameriških spletnih podjetij s preveč doslednim izvajanjem zakonov o varstvu zasebnosti in potrošniških pravic. Zelo podobne pritiske so doživljali tudi drugi evropski in ameriški regulatorji, ki niso hoteli preveč posegati v dobičkonosno in strateško pomembno informacijsko panogo.

Več spoštovanja zasebnosti?
Kaj pomeni prvi uspeh kampanje proti Facebooku? Schrems je po tiskovni konferenci irskega pooblaščenca povedal, da je stališče regulatorja sicer kompromisno, vendar takega učinka doslej v Evropi ni dosegla še nobena zasebnostna civilnodružbena pobuda. Znano ameriško internetno podjetje je prvič občutilo posledice evropskih zakonov, iz katerih so se njegovi predavatelji večinoma norčevali.

Facebook sicer ne bo spreminjal poslovnega modela ali postal zasebnosti prijazno podjetje, vendar jih tudi drugod po svetu čakajo podobne uporabniške pritožbe in informacijski pooblaščenci, ki utegnejo prav tako zahtevati preglednejše zasebnostne nastavitve, resnično brisanje osebnih elektronskih profilov in pridobivanje uporabniškega soglasja pred uvajanjem novih storitev (podobno stališče zagovarja tudi nedavna odločba ameriškega regulatorja FTC, ki je preiskoval Facebook zaradi namernega zavajanja uporabnikov in prikritega preprodajanja uporabniških podatkov).

Uspeh kampanje proti Facebooku ima tudi simbolen pomen. Schrems je med našim pogovorom večkrat poudaril, da ni sovražnik družabnih omrežij ali nasprotnik tehnološkega napredka, saj kot pravnik zelo dobro razume, kako težko je z zakoni urejati nove tehnologije in kako nemogoče je uporabnike braniti pred lastno nespametjo.

Zmotilo ga je prepričanje spletnih podjetnikov in vladnih pospeševalcev gospodarske rasti, da je zakone in njihova načela mogoče kršiti samo zato, ker poslovni modeli internetnih podjetij pač temeljijo na neomejenem pridobivanju, obdelovanju in preprodaji uporabniških podatkov. Onesnaževanja ni več mogoče zagovarjati z argumentom, da so okoljski standardi nepraktični, dragi in da znižujejo konkurenčnost onesnaževalcev, je bil odločen sogovornik. Zato ni nobenega dobrega razloga, zakaj ne bi smeli tudi od internetnih podjetij zahtevati, naj spoštujejo zakone, poslujejo transparentno in upoštevajo pravice uporabnikov, ki niso le surovina za njihove poslovne modele.

Schremsove zahteve se morda zdijo samoumevne, vendar niso. Njegova kampanja proti Facebooku je pokazala, da se dolgotrajno prizadevanje za zasebnostne, potrošniške in tudi državljanske pravice na današnjem internetu šele začenja.
www.delo.si/zgodbe/s...bnost.html

KONEC INTERNETA

Je lahko interneta sploh kdaj konec?

Kontroverzna protipiratska predloga zakonov SOPA in PIPA nakazujeta na konec neskončne svobode na spletu. Vsekakor ne gre za zadnjo od tovrstnih vojn, internet bo preživel v takšni ali drugačni obliki, znanstveniki pa opozarjajo, da njegov obstoj ogroža nemalo statusov quo, ima pa tudi značilnosti, ki jih je možno uničiti ali za vedno izgubiti, poroča LiveScience.

Fizično uničenje
Internet kot tak je – vsaj znotraj meja neke države – neobčutljiv na uničenje s pomočjo bomb, požarov ali naravnih katastrof. Je bogato prepleten, ocenjuje David Clark, znanstvenik z univerze MIT, eden od "krivcev“ za začetek spleta v 70. letih. "Res bi se morali potruditi, če bi želeli najti točke in z njihovim uničenjem resno ogrozili povezovalnost,“ pojasnjuje.

Eden takšnih primerov se je zgodil 11. septembra ob terorističnih napadih na newyorška dvojčka. Uničenje velikega centra na južnem Manhattnu je povzročilo nekaj lokalnih motenj, a le za petnajst minut, ko so napake odpravili in promet preusmerjali okoli uničenega centra.

Po besedah Clarka je možno blokirati neko drugo državo pri dostopu do dela internetnega "oblaka“. To se lahko stori s poškodovanjem fizičnih kablov, prek katerih se pretakajo podatki med dvema državama. Pod morjem se nahaja omrežje z na tisočimi kilometri kablov; na površje pridejo le na nekaj lokacijah, medsebojno pa povezujejo na milijone računalnikov.

Če bi razstrelili enega od teh centrov, na primer tistega v Miamiju, skozi katerega gre 90 odstotkov internetnega prometa med Severno in Latinsko Ameriko, bi močno omejili dostop do spleta, popravilo pa bi vzelo tudi kar nekaj časa.

Obstoj vsebine
Motnja na mednarodnih povezavah pa ne bi resno ogrozila vsebine. Kopije večine podatkov so namreč shranjene na diskih, na njih pa se podatki ohranijo z električno energijo ali brez nje. Na primer, Google shranjuje tudi predoglede vseh stranki Wikipedie, kar se je kot uporabno izkazalo 18. januarja, ko so stran ugasnili.

Internet je odporen pred fizičnimi napadi, veliko resnejša grožnja za status quo je na primer vladna regulacija oziroma cenzura. V zgodnjih dneh egiptovske vstaje je režim Hosnija Mubaraka naročil "ugasnitev“ celotnega interneta, ponudnikom storitev so namreč naročili, naj prekinejo dostope vseh naročnikom. V preteklosti je do podobnega prihajalo tudi na nekaterih območjih po Kitajski. Egiptovski državljani so se znašli – do spleta so dostopali ali preko mobilnih omrežij, nekateri so vdirali v intranete podjetij.

Omejitve dostopa
Obstaja tudi druga možnost za preprečevanje množičnega dostopa do interneta – vlada bi ga lahko tako obdavčila, da bi bil nedostopen za večino državljanov neke države. Medtem ko nobena država interneta ne more kar ugasniti, lahko pa doseže izredno omejeno dostopnost, pojasnjuje William Lehr z univerze MIT.

Slaba regulacija v kateri koli državi ali na mednarodni ravni bi lahko bistveno okrnila vrednost interneta in njegovo sposobnost širjenja in rasti, pojasnjuje Lehr. Internet oziroma vsaj njegove različice ali izpeljanke bodo tu, dokler bo človeštvo, ogrožena je le odprtost spleta, pravi. Odprtost je dobrodošla tako z ekonomskega kot z družbenega vidika, je pa tudi vir nemalo problemov.

Nenehno namreč vodi v varnostne grožnje in grožnje zasebnosti, pojavlja se ogromno nezaželene elektronske pošte, nešteto virusov in podobnih neprijetnosti. Zato Lehr meni, da bi morali razviti nov varnostni model za varovanje zasebnosti in zagotavljanje varnosti, ki bi hkrati dovoljeval nemoteno funkcioniranje spleta.
www.dnevnik.si/novic...1042503777

ODLOG

Ameriški zakonski predlogi o spletnem piratstvu odloženi

Predlogi so naleteli na številne proteste, ker po mnenju nasprotnikov pomeni cenzuro

»Nadaljnji postopki sprejemanja zakonodaje proti spletnemu piratstvu in za zaščito intelektualne lastnine so v ameriškem senatu za zdaj odloženi,« je sporočil vodja senatnih demokratov Harry Reid. Zakonodaja je v pripravi v obeh domovih kongresa, vendar pa je naletela na številne proteste, ker po mnenju nasprotnikov pomeni cenzuro.

Senat bi moral v torek opraviti proceduralno glasovanje o svoji različici predloga zakona o intelektualni zaščiti, vendar pa je Reid sporočil, da potrebujejo več časa za razrešitev legitimnih vprašanj, ki jih imajo nasprotniki zakonodaje. Proti predlogu zakonodaje v sedanji obliki so se sinoči na televizijskem soočenju izrekli tudi vsi štirje preostali republikanski predsedniški kandidati.

Na zakonodajo z enodnevno »stavko« opozorila Wikipedia
V sredo je nekaj spletnih strani, med njimi priljubljena spletna enciklopedija Wikipedia, celo opozorilno stavkalo s zaprtjem dostopa do vsebin. Večina kongresnikov se sicer še vedno strinja, da je potrebno intelektualno lastnino Hollywooda, glasbenikov, umetnikov in drugih zaščititi pred krajami, vendar pa sedaj večina meni, da sta tako predlog zakona o preprečevanju spletnega piratstva kot zakonski predlog za zaščito intelektualne lastnine v obeh domovih potrebna korenitih sprememb.

Predlog zakonodaje med drugim prepoveduje spletnim oglaševalcem sodelovanje s kršitelji ter uvaja onemogočenje dostopa do spletnih strani za razširjanje piratskih vsebin, pri čemer pa bi se morala spletna podjetja samocenzurirati ali pa biti pripravljena na plačilo visokih odškodnin in na kazenski pregon.
www.finance.si/33768...o%C5%BEeni

TWITTER

Twitter odslej z možnostjo blokade tvitov na državni ravni

Številni uporabniki Twiterja pozivajo k mednarodnemu bojkotu

Spletno družabno omrežje Twitter lahko odslej blokira objave oz. tvite tudi le v posamezni državi, je danes objavila družba. Twitter je lahko doslej določeno vsebino umaknil le v celoti - da ni bila več dostopna nikjer po svetu.

Kot je družba zapisala na svojem blogu, bo z mednarodno rastjo vstopila v države, kjer različno pojmujejo obrise svobode izražanja.

Dodajajo, da so nekatere tovrstne razlike tolikšne, da v teh državah Twitter ne bo mogel obstajati, v nekaterih državah pa so pojmovanja svobode izražanja podobna, pa te države zaradi zgodovinskih ali kulturnih razlogov omejujejo nekatere vsebine, npr. Francija ali Nemčija, ki prepovedujeta pronacistično vsebino.

Če bodo objavo umaknili, bodo o tem uporabnika obvestili

Twiter je doslej na zahtevo določene vsebine blokiral le tako, da jih je v celoti umaknil s spleta. Odslej pa ima možnost umakniti objave le v določeni državi, drugod pa bi lahko ostale vidne.

Te možnosti zaenkrat še niso uporabili, če in ko pa bodo morali umakniti določeno objavo, bodo o tem skušali obvestiti uporabnika in bodo objavili tudi obvestilo o blokadi. V družbi pravijo, da bodo podrobnosti o vseh primerih objavljali na spletni strani Chillingeffects.org.

Novinarji brez meja zaskrbljeni nad svobodo izražanja

Odzvali so se že v organizaciji Novinarji brez meja, kjer so "zelo zaskrbljeni" zaradi odločitve Twitterja, saj da je to "slaba novica za svobodo izražanja na spletu". Menijo, da to ne pomeni le kulturnega prilagajanja, ampak da bo Twitter sodeloval s cenzorji in jim pomagal preprečevati objavo kritik vlad ali obsodb korupcije. Treba bo sicer počakati na to, kako bo Twitter izvajal to cenzuro, po poročanju AFP dodajajo v organizaciji.

Številni uporabniki Twiterja so pozvali k mednarodnemu bojkotu, in sicer predlagajo, da to nedeljo protestno ne bi objavili nobenega tvita.
www.finance.si/33853...avni-ravni

SAJ NI RES, PA JE!

Problem spletnega filtriranja

Indijski organi pregona zahtevajo od Googla in Facebooka, da na spletu filtrirata vsako vsebino, ki je˝ obscena in žaljiva˝. Odvetnik Facebooka je na to odvrnil:˝ V Angliji obstaja kraj Penistone. Če bi blokirali vsako vsebino, ki bi vklučevala besedo penis, bi pomenilo, da nihče iz tega kraja ne bi mogel biti na spletu.˝
Če bi filter reagiral tudi na izgovorjavo, na spletu ne bi bilo mogoče ugotoviti, kdo je najboljši slovenski biatlonec.
N.N.
www.dnevnik.si
anon-258736 sporočil: 570
[#1563137] 31.01.12 16:19
Odgovori   +    10
MJU nima pojma.
Astecu bodo dali projekt za 100.000 eur in to bo to.
anon-258692 sporočil: 1.010
[#1563166] 31.01.12 16:39
Odgovori   +    9
Nekaj najlažjega pa je priti v slovenski informacijski sistem, varnost je preslaba..
anon-184979 sporočil: 4
[#1563292] 31.01.12 18:17
Odgovori   +    3
"Grožnje obravnavamo z vso resnostjo, bomo pa še bolj pozorni na zaznavanje neregularnih aktivnosti v informacijskih sistemih in se v primeru le-teh nanje ustrezno odzvali," so zapisali v sporočilu za javnost.

Preslabi in prešibki ste za "Anonymous"...
RTM sporočil: 4.799
[#1563316] 31.01.12 18:40
Odgovori   +    6
bozoti na ministrstvu za javno upravo so si zamenjali plenice in oblekli dolge gate.

gate okoli gležnjev so tesno zalimali s selotejpom.

© uvjek spremni na proliv press.
anon-52720 sporočil: 8
[#1563516] 31.01.12 22:27
Odgovori   +    0
Verjetno so bili pred podpisom na pogovoru z Musomellijem!

Strani: 1