Gledam beg naložb iz evra v dolar in se čudim. Dogaja se isto, kot da bi ljudje iz ene bankrotirane banke selili svoje prihranke v drugo, večjo in še bolj bankrotirano banko... Čudna psihologija množic.

Tisti, ki kupujejo US obveznice, se lahko pripravijo na lepo britje, po mojem mnenju seveda.

A res bodo surovine dražje? Koliko bo potem izračun za kepico sladoleda, ki je bil pred evrom 120 tolarjev, z evrom en euro minimum, bo sedaj kepica 1,5 eura ali že 2 ?

[0708KLiXL]
A res bodo surovine dražje? Koliko bo potem izračun za kepico sladoleda, ki je bil pred evrom 120 tolarjev, z evrom en euro minimum, bo sedaj kepica 1,5 eura ali že 2 ?

Na Markovem trgu v Benetkah je bila letos cena sladoledne kepice 1,3-1,5 eur, vendar se z vsako kepico cena zniža, tako da te na koncu prideta dve kepici skupaj cca. 2,0-2,5 eur. Je pa res, da se Benetke ne morejo meriti z "najlepšim mestom na svetu" :))

Ja ceprav mas prav pazi kaj na forumih napises :)) Bos bil "zignoriran" ce nekaj po kmecki pameti napises:)

A niste že malo smešni s temi nihanji cen. Cena je cena in vso to navijanje in odvijanje je en lari fari....sploh ni čudno da smo kjer smo!!

Nekateri bi še kr naprej prodajal topel zrak za milione, enkrat more bit tega konc tega požrešnega kapitalizma.

Po mojem se bo zgodilo, da bodo surovine dražje, poleg pa še recesija. Evropa nima surovin na pretek, posebno ne energentov in ti zagotovo ne bodo cenejši, nafta, plin in elektrika se dražijo in potegnejo za sabo tudi večino ostalih surovin.

Shit kakšen poglobljen makroekonomski pogled in to celo od analitika.

Zlato ni surovina, ker se je zelo malo uporabi v industriji.

Na ceno nafte možno, da vpliva peak oil. Od leta 2005 nismo nič povečali svetovne proizvodnje nafte, kljub temu, da je cena bila zadnje leto konstantno nad 100 USD/sod.

Na ceno ostalih surovin, predvsem jekla in bakra, bo najverjetneje vplivala upočasnitev Kitajskega booma.

Kaj to, da nas je od leta 2000 na zemlji skoraj 1 MRD oz. skoraj 15% več pa nima nobenega vpliva na cene surovin?

Sicer pa si vsak lahko sam pogleda kako so se obnašale cene surovin za zadnjih 10, 15, 20 let.

www.indexmundi.com/c...mmodities/

The show has started!

[rodrigues]
Shit kakšen poglobljen makroekonomski pogled in to celo od analitika.

Zlato ni surovina, ker se je zelo malo uporabi v industriji.

Na ceno nafte možno, da vpliva peak oil. Od leta 2005 nismo nič povečali svetovne proizvodnje nafte, kljub temu, da je cena bila zadnje leto konstantno nad 100 USD/sod.

Na ceno ostalih surovin, predvsem jekla in bakra, bo najverjetneje vplivala upočasnitev Kitajskega booma.

Kaj to, da nas je od leta 2000 na zemlji skoraj 1 MRD oz. skoraj 15% več pa nima nobenega vpliva na cene surovin?

Sicer pa si vsak lahko sam pogleda kako so se obnašale cene surovin za zadnjih 10, 15, 20 let.

www.indexmundi.com/c...mmodities/

Dodajam še tole v branje zaintersiranim za zlato razmišljanje: news.morningstar.com...133072.xml Lep dan.

Gospodarska rast v prezadolženih ZDA in EU je možna samo z inflacijo. Za inflacijo pa se bo treba še hitreje zadolževati in še hitreje "tiskati" denar. To pa bo pri trenutnih nivojih zadolžensti težko. Tudi trenutne dinamike zadolževanja (ki vzdržuje neko minimalno inflacijo) ne bo več mogoče dolgo vzdrževati. Po mojem mnenju nas čaka obdobje deflacije.

Gledano poenostavljeno smo za preteklo gospodarsko rast in preteklo inflacijo zapravili ogromno sposojenega denarja (denarja vzetega iz prihodnosti), ki pa sedaj, ko je ta prihodnost postala sedanjost manjka. Od začetka krize problem z novim še večjim zadolževanjem porivamo še malo v prihodnost, ampak vsak dan težje in tudi tu nam zmankuje municije. Spoznanje, da naš visok standard sloni zgolj na dolgu in je dolgoročno nevzdržen, bo kruto.

Logično je da se surovine bodo dražile, ampak zaradi povečane gospodarske aktivnosti še ne tako kmalu. Ko nastopi recesija se politika ipak odloči obr. mere imet na 0-1%, FED bo začel še s kakšnim QE, prej ali slej bo to morala nardit tudi ECB...no, sej že počne :)
Torej, moje predvidevanje...občasni padci surovin se bodo pojavljali, srednjeročno bodo cene rasle predvsem zaradi denarne politike razvitih držav (ker je politično to najlaže nardit), dolgoročno bodo pa cene poganjal ostali svet, z veliko manjšo vlogo USA in EU.

Pri obrestih, ki jih države plačujejo na obveznice je deflacija možna samo v norih sanjah. Ne verjamem v deflacijo...sej veš kaj Bernanke pravi o dolarjih iz helikopterja.

[Basex]
Pri obrestih, ki jih države plačujejo na obveznice je deflacija možna samo v norih sanjah. Ne verjamem v deflacijo...sej veš kaj Bernanke pravi o dolarjih iz helikopterja.

Saj se strinjam, da je deflacija težko predstavljiva, ampak naš ekonomski sistem ni tako enostavno vodljiv, da lahko kar rečeš, da bomo imeli pač inflacijo, ker nam deflacija ne ustreza.

Kar se tiče pa obresti, ki jih omenjaš. Te so kot vrabec na strehi. Lahko jih na daleč gledaš in vodiš v knjigah, dobil pa jih ne boš nikoli. V praksi je to bonus za rizik. Primer Grčije kaže, da države realno ničesar ne plačajo. Nekaj časa obresti plačujejo z novim dolgom, ko pa vse skupaj postane nevzdržno pa vlagatelji odpišejo polovico glavnice.
Višina obresti tako nima nobene veze z obrestovanjem dolga ampak le z rizikom, da dolg ne bo nikoli v celoti plačan.

Ko nekdo danes kupi grške obveznice s 50% obrestno mero, jih ne kupi zato, ker pričakuje 50% donos, ampak zato, ker pričakuje, da bo pred bankrotom oz. odpisom naredil nek zanj sprejemljiv dobiček.

[rodrigues]
Shit kakšen poglobljen makroekonomski pogled in to celo od analitika.

Zlato ni surovina, ker se je zelo malo uporabi v industriji.

Na ceno nafte možno, da vpliva peak oil. Od leta 2005 nismo nič povečali svetovne proizvodnje nafte, kljub temu, da je cena bila zadnje leto konstantno nad 100 USD/sod.

Na ceno ostalih surovin, predvsem jekla in bakra, bo najverjetneje vplivala upočasnitev Kitajskega booma.

Kaj to, da nas je od leta 2000 na zemlji skoraj 1 MRD oz. skoraj 15% več pa nima nobenega vpliva na cene surovin?

Sicer pa si vsak lahko sam pogleda kako so se obnašale cene surovin za zadnjih 10, 15, 20 let.

www.indexmundi.com/c...mmodities/

Z vsem se strinjal bi te pa samo opozoril, da večina prirastka 1 mrd ljudi gre predvsem na račun ljudi, ki si na žalost nikoli ne bodo kupili kaj konkretnega iz omenjenih surovin

Good point! Ampak padci cen, dobičkov, premoženja pomeni, da subjekti držijo denar, ne investirajo kriza se še bolj poglablja, stagnacija-recesija. Vse vzvode, ki jih ima politika na voljo bo uporabila, da se to ne zgodi in da nas obdrži v iluziji neke gospodarske rasti.

[joze]
Z vsem se strinjal bi te pa samo opozoril, da večina prirastka 1 mrd ljudi gre predvsem na račun ljudi, ki si na žalost nikoli ne bodo kupili kaj konkretnega iz omenjenih surovin

Ja ja. S tem se čisto strinjam.

Večino tega prirastka je Azija in Afrika. Zahodni svet k temu ne prispeva kaj dosti. Ti ljudje si bodo še vseeno želeli nekaj jesti in če oni pridelujejo hrano za nas, jo bodo morda v prihodnje rajši zase.

Problem je v tem, ker živimo v surovinsko omejenem svetu. Zahod je precej svojih surovin že izkopal in porabil. In ostali najbrž svojih surovin pod ceno ne bodo dali, če jih lahko prodajajo za več. Edino, če jih bomo hoteli vzeti na silo, kar pa močno spominja na dogajanje na bližnjem vzhodu in Libiji.

Še bolj smešno pa je, da USA te surovine kupuje s svetovno rezervno valuto, s katero dela kar se ji zljubi.

Ampak to so dolgoročni trendi, ki jih nihče, ki je danes razmišlja o svoji pokojnini ne bi smel zanemarjati, ker se najbrž deloma že izražajo sedaj, se pa bodo v prihodnje še bolj izrazito.

[rodrigues]
Še bolj smešno pa je, da USA te surovine kupuje s svetovno rezervno valuto, s katero dela kar se ji zljubi.

Ja, in kdor se jim (ZDA in dolarju) drzne to pravico oporekati, konča na vislicah. Zato pa imajo ZDA rekorden vojaški proračun po drugi svetovni vojni. Dobrih 700 milijard ali skoraj 2.500$ na prebivalca. Vse za ohranjanja dolarja kot svetovne valute.

[Basex]
Good point! Ampak padci cen, dobičkov, premoženja pomeni, da subjekti držijo denar, ne investirajo kriza se še bolj poglablja, stagnacija-recesija. Vse vzvode, ki jih ima politika na voljo bo uporabila, da se to ne zgodi in da nas obdrži v iluziji neke gospodarske rasti.

Treba je najprej pogledati nazaj in najti osnovo zakaj so cene, dobički in vrednost premoženja rasli. Rasli so zaradi nizkih obrestnih mer in pretiranega kreditiranja vsega podolgem in počez. Zdaj pa kreditna ekspanzija ni več mogoča, ker je večina subjektov do grla zadolženih. Ni torej res, da subjekti denat držijo, bližje resnici bo to, da si ga ne morejo več (vsaj ne s takim tempom) sposojati.
Ko govorimo o kreditnem krču, ni problem, da banke nočejo posojati, problem je v tem, da si kreditov več nihče ne more privoščiti (ker jih že ima preveč, ali pa ker je njegova prihodnost negotova). Tveganje, da jih ne bo nikoli vrnil, je preprosto preveliko.