Slovenija: moje iskreno sožalje!

"Moja dežela, kje je njena lepota?!"
Očitno je šla na Balkan!

čas je da se tudi pisec tega članka poslovi, in gre tam od kje je prišel. Omenjati Peklarja... ali res Keith Miles ne ve kdo to je in kako je "posloval" v zadnjih letih s prodajanjem megle?

Vlaganje v sklade in podjetja v Sloveniji je imelo hude posledice. Izgubili so ogromne odstotke svojih vložkov. Kdo jim jih bo vrnil? Tudi vlaganja v podjetja so visoko rizična zaradi privatizacije. Če se upravi zdi, lahko jutri zapre firmo. In nikomur nič.

Poudariti je treba, da etična merila ne bi smela biti temelj ravnanja le pri poslovnih, pravnih in političnih vodilnih osebnostih, temveč da so hkrati temelji vsake gospodarske blaginje, ki že sama po sebi zahteva visoke standarde.

Včasih je bil dovolj stisk roke, danes nobena pogodba ni zadosti varna.

Sem so nas pripeljala visoka etična merila pri vrednotenju napak lažnivih kljukcev, kratkonogih tajkunskih tekačev na kratke proge in drugorazredne sluzaste teme, ki so se vsakič izmuznile iz primerne obravnave.

[AnnnnnA]
>Poudariti je treba, da etična merila ne bi smela biti temelj ravnanja le pri poslovnih, pravnih in političnih vodilnih osebnostih, temveč da so hkrati temelji vsake gospodarske blaginje, ki že sama po sebi zahteva visoke standarde.

Včasih je bil dovolj stisk roke, danes nobena pogodba ni zadosti varna.

Sem so nas pripeljala visoka etična merila pri vrednotenju napak lažnivih kljukcev, kratkonogih tajkunskih tekačev na kratke proge in drugorazredne sluzaste teme, ki so se vsakič izmuznile iz primerne obravnave.

Kakorkoli obrnemo sta etika in morala najvišji standard, brez katerega ni zaupanja med ljudmi in tako tudi poslovanja ne more biti, vsaj ne dolgoročno. Prav tako ne blagostanja, demokracije, pravičnosti. Brez etike in morale tudi še tako dobri zakoni nimajo učinka.

Pri nas sta etika in morala ostali v hudih jamah. In če se še tako trudimo "gledati naprej" in jih pozabiti, je jasno, da bo prej ali slej treba odkorakati nazaj v leto 1945 oziroma 1941 ter poiskati izgubljeno etiko in moralo, ju izkopati iz hudih jam ter ju postaviti na piedestal narodovega dostojanstva.

Se pa lahko vprašamo, ali sploh smo narod?
Ali pa smo že postali navadna brezčastna sodrga, ki samo sebe ponižuje, celemu svetu v posmeh?

"Včasih je bil dovolj stisk roke, danes nobena pogodba ni zadosti varna."
Ja, ta stavek vse pove, saj ločuje Gospode in gospode!

Gentlmensko je napisal, da se je raj spremenil v vice, pod vicami pa se tako ve kaj je. Od tam prihajajo rdeči vragi:-). Povedal je, da je Slovenija nazadovala in da nazaduje. Nazaj v raj je s polnim rukzakom vsemogočih dolgov in obljub, nemogoče. Sicer pa se vidi, da ni študiral ekonomije v Sloveniji:-). Lep dan.

[sreckos]
> [AnnnnnA]
> >Poudariti je treba, da etična merila ne bi smela biti temelj ravnanja le pri poslovnih, pravnih in političnih vodilnih osebnostih, temveč da so hkrati temelji vsake gospodarske blaginje, ki že sama po sebi zahteva visoke standarde.
>
> Včasih je bil dovolj stisk roke, danes nobena pogodba ni zadosti varna.
>
> Sem so nas pripeljala visoka etična merila pri vrednotenju napak lažnivih kljukcev, kratkonogih tajkunskih tekačev na kratke proge in drugorazredne sluzaste teme, ki so se vsakič izmuznile iz primerne obravnave.


Kakorkoli obrnemo sta etika in morala najvišji standard, brez katerega ni zaupanja med ljudmi in tako tudi poslovanja ne more biti, vsaj ne dolgoročno. Prav tako ne blagostanja, demokracije, pravičnosti. Brez etike in morale tudi še tako dobri zakoni nimajo učinka.

Pri nas sta etika in morala ostali v hudih jamah. In če se še tako trudimo "gledati naprej" in jih pozabiti, je jasno, da bo prej ali slej treba odkorakati nazaj v leto 1945 oziroma 1941 ter poiskati izgubljeno etiko in moralo, ju izkopati iz hudih jam ter ju postaviti na piedestal narodovega dostojanstva.

Se pa lahko vprašamo, ali sploh smo narod?
Ali pa smo že postali navadna brezčastna sodrga, ki samo sebe ponižuje, celemu svetu v posmeh?

Zelo lepo napisano, a se ne strinjam s teboj v celoti.

Prav zaradi pomankanja etike in morale moramo imeti zakone. Vendar ni dovolj, da imamo zakone, moramo jih tudi izvajati. Žal je pri nas problem trojen; imamo slabe zakone, zakoni se ne izvajajo, če pa se že, se samo za nekatere.

Vidiš, vedno znova se vračamo k pravni državi, ki pa bi morala sloneti na etiki in morali. Pri nas pa ploskajo pravniku, ki pravi: "Da vsaka svinjarija še ni kazniva." namesto, da bi ga vprašali zakaj ni!

"Kako se je »raj pod Triglavom« spremenil v vice."

Lepa, nepričakovana pohvala za vse prejšnje čase,
bližnje in njim (pred)predhodne, raja, ase.

K.M. povolilni poduk ni na horuk!
Še posebej, ko se krasote vidijo
skozi lastne koristi in dobrote.

Čimprej pričakujem začetek nove serije,
KM rad jaše skozi naše izzivalne prerije.

Sodražan

[sreckos]

Se pa lahko vprašamo, ali sploh smo narod?

Exactly. To se že dolgo sprašujem.

Imamo sicer svoj lasten jezik, ki pa ga lahko nekdo poimenuje tudi severnojužnoslovanski dialekt.

Včasih smo imeli tudi svojo državo, ki pa je pravzaprav nimamo več.

Zgodovina nastajanja slovenske nacije je bila prepolna nepotrebnih tragedij, ki so se globoko zakoreninile v našem nihilističnem in defetističnem pogledu na svet. Osebno mislim, da se je današnji slovenski nacionalni karakter začel usodno oblikovati že z izgubo Koroške in Primorske po 1. svetovni vojni, ki je bila po vseh merilih krivična in nerazumljiva. Tega slovenska duša ni nikoli prav prebolela. Takrat je bilo tudi prvič jasno nakazano, da vsaj določen del Slovencev morda niti ne želi živeti v lastni državi, oz. se sploh ne čuti Slovence. To je vneslo v narod globoko zmedo, razočaranje in razklanost. Zato je bil naš užaloščeni folk leta 1941 tudi tako zelo dojemljiv za sporočilo komunistične revolucije, bolj kot marsikak drug v Evropi. In ravno komunistična revolucija, ki je obljubljala popravo krivic, tudi nacionalnih, nas je odpeljala še globlje, v bratomorno vojno, nato v zanikanje le-te, nas naredila shizofrene in bipolarno motene, in sedaj, leta 2011, nas je pripeljala tudi do zanikanja naše naravne potrebe po lastni samoohranitvi. Slovenija 2011 v svoji norosti vse bolj spominja na razuzdani nacistični oficirski bal v Berlinu maja 1945.

Ali pa smo že postali navadna brezčastna sodrga, ki samo sebe ponižuje, celemu svetu v posmeh?

Slovenci smo po ekstremno nizki samopodobi in latentni težnji po samodestrukciji gotovo na prestolu Evrope. Niti manjši narodi, Estonci ali Latvijci, niso tako zelo nastrojeni proti lastnemu obstoju.

A ni bila gospodarska zakonodaja v Jugi dovolj dobra, da se je lahko gradilo tovarne, ustanove, šole, vrtce itd s solidnim zadolževanjem, a sedaj pa bi samo (po dvajsetih letih) delali razprodaje vsega in to tujcem za čedalje manjši denar. Kam se bomo spravili potem, ko bomo ostali brez osnovnih sredstev.

Ocenjujem, da bi lahko mala država, kot smo mi, prav tako dobro gospodarili, kot mali zasebni podjetniki (Pipi strel, Akrapovič in podobni, brez večjih dram iz EU-ja in ZDA-ja! Drame nam povzročajo PLENILCI brez ikršne odgovornosti, a ne???!

[AnnnnnA]
> [sreckos]
> > [AnnnnnA]
> > >Poudariti je treba, da etična merila ne bi smela biti temelj ravnanja le pri poslovnih, pravnih in političnih vodilnih osebnostih, temveč da so hkrati temelji vsake gospodarske blaginje, ki že sama po sebi zahteva visoke standarde.
> >
> > Včasih je bil dovolj stisk roke, danes nobena pogodba ni zadosti varna.
> >
> > Sem so nas pripeljala visoka etična merila pri vrednotenju napak lažnivih kljukcev, kratkonogih tajkunskih tekačev na kratke proge in drugorazredne sluzaste teme, ki so se vsakič izmuznile iz primerne obravnave.
>
>
> Kakorkoli obrnemo sta etika in morala najvišji standard, brez katerega ni zaupanja med ljudmi in tako tudi poslovanja ne more biti, vsaj ne dolgoročno. Prav tako ne blagostanja, demokracije, pravičnosti. Brez etike in morale tudi še tako dobri zakoni nimajo učinka.
>
> Pri nas sta etika in morala ostali v hudih jamah. In če se še tako trudimo "gledati naprej" in jih pozabiti, je jasno, da bo prej ali slej treba odkorakati nazaj v leto 1945 oziroma 1941 ter poiskati izgubljeno etiko in moralo, ju izkopati iz hudih jam ter ju postaviti na piedestal narodovega dostojanstva.
>
> Se pa lahko vprašamo, ali sploh smo narod?
> Ali pa smo že postali navadna brezčastna sodrga, ki samo sebe ponižuje, celemu svetu v posmeh?

Zelo lepo napisano, a se ne strinjam s teboj v celoti.

Prav zaradi pomankanja etike in morale moramo imeti zakone. Vendar ni dovolj, da imamo zakone, moramo jih tudi izvajati. Žal je pri nas problem trojen; imamo slabe zakone, zakoni se ne izvajajo, če pa se že, se samo za nekatere.

Vidiš, vedno znova se vračamo k pravni državi, ki pa bi morala sloneti na etiki in morali. Pri nas pa ploskajo pravniku, ki pravi: "Da vsaka svinjarija še ni kazniva." namesto, da bi ga vprašali zakaj ni!

Težava je v tem, da je izvajanje zakonov (ti so napisani za prestopnike, a ne?) zelo odvisno od etike in morale. Seveda od zločinca ne moremo pričakovati, da bo ravnal etično in moralno, to je razumljivo, zato mu predpišemo zakon. Če pa etika in morala nista dovolj prisotni v družbi, zakoni sami po sebi ne zadoščajo. In tako pridemo do onega "pravnika" oziroma "pravnice".

Sicer pa dandanes pridigati o etiki in morali nikakor ni popularno. Oboje čutimo ne toliko kot zavarovanje svoje lastne svobode ali povečanje svoje varnosti, torej kot oporo posamezniku pri bivanju v družbi, temveč kot nebodigatreba (samo)omejevanje. Zato so etična in moralna načela globoko na dnu vrednot oziroma sploh niso "prava" vrednota. Z njimi se je mogoče kdajkoli poigrati in jih ob vsaki priložnosti zavreči. V tem lahko vidimo grozeče nazadovanje civilizacije, dekadenco, ki se lahko slabo konča.

Ja, pri nas je kar nekaj tujih vlagateljev zadovoljnih, pa tudi takšnih, ki to niso. Globalizacija prinaša slabosti in dobrote, zaupanje pa tako in tako kopni povsod. Vsekakor pa bi lahko privabili več vlagateljev in povrnili vsaj malo zaupanja. Vzrok je pajdaški kapitalizem.

Nesporno, izgubljeno zaupanje zelo, zelo težko spet pridobiš. In nezanimanje in izogibanje tujih vlagateljev niso krivi davki (za primer, kaj pomeni zaupanje, so švicarske banke), ampak pravna anarhija, ki se od vsega začetka (1991) vse bolj razrašča. Bojim se, da bo en mandat premalo za korenit zasuk - za katerega koli vladalca. Največja žalost pa je, da hočejo zadeve "popravljati" praktično isti, ki so jih v razdobju 20. let zavozili zaradi svojih polit.-mafijskih in klientel.-kleptomanskih manir - od leve na desno in nazaj, da ne bo pomote!

[ironi]
A ni bila gospodarska zakonodaja v Jugi dovolj dobra, da se je lahko gradilo tovarne, ustanove, šole, vrtce itd s solidnim zadolževanjem, a sedaj pa bi samo (po dvajsetih letih) delali razprodaje vsega in to tujcem za čedalje manjši denar. Kam se bomo spravili potem, ko bomo ostali brez osnovnih sredstev.

Ocenjujem, da bi lahko mala država, kot smo mi, prav tako dobro gospodarili, kot mali zasebni podjetniki (Pipi strel, Akrapovič in podobni, brez večjih dram iz EU-ja in ZDA-ja! Drame nam povzročajo PLENILCI brez ikršne odgovornosti, a ne???!

Juga je propadla zaradi napak v temeljih. Ena od napak je bilo prav državno (bolje rečeno partijsko) gospodarjenje in zanikanje (zasebne) lastnine. Zato država ni mogla obstati brez zunanje (ameriške) pomoči in izdatnih kreditov. Ko so presahnili, je propadla.
Če prav premislimo, lahko sklenemo, da s Slovenijo ne more biti dosti drugače, saj deluje po isti jebenti-logiki neprestanega zadolževanja in po na las enakih idejah o državnem gospodarjenju, zapakiranih v "kapitalizem" (po partijski podobi).

In če se vprašamo, od kod ti "PLENILCI brez ikršne odgovornosti", kot pišeš, kaj dobimo v odgovor: da so to vsi po vrsti taisti (direktorji), ki so prej gospodarili z družbeno lastnino, nato pa so bili od partije izbrani, da bo ta lastnina postala njihova (in s tem še naprej "naša"). Bognedaj, da bi do nje z lastnim denarjem prišel kdo drug! Takoj so ga kar delavci odnesli iz tovarne (recimo primer Litostroja)!

Omogočili so jim ravno prav dvoumno zakonodajo z obvodnimi podjetji in drugimi triki ter najemanje kreditov tovariških bank na lepe tovariške oči. Velika večina je šla skozi lepo po načrtih bivše partijske kamarile (iz leta 1992). Teh srečnežev danes niti ne poznamo, saj so o tem, kako so prišli do lastnine, najraje tiho kot miške.

Javnosti so znani samo tisti najodmevnejši trije, štirje primeri, ki so pri koncu lastninjenja slučajno naleteli na mino v obliki krize, pa načrta niso mogli izpeljati. In ti so postali naenkrat "Janševi tajkuni", čeprav med njimi nobeden ni bil Janšev simpatizer - ravno obratno!

...še kakšno, leto dve pa bo tu pravi PEKEL!!!

[Miran77]
> [sreckos]

> Se pa lahko vprašamo, ali sploh smo narod?

Exactly. To se že dolgo sprašujem.

Imamo sicer svoj lasten jezik, ki pa ga lahko nekdo poimenuje tudi severnojužnoslovanski dialekt.

Včasih smo imeli tudi svojo državo, ki pa je pravzaprav nimamo več.

Zgodovina nastajanja slovenske nacije je bila prepolna nepotrebnih tragedij, ki so se globoko zakoreninile v našem nihilističnem in defetističnem pogledu na svet. Osebno mislim, da se je današnji slovenski nacionalni karakter začel usodno oblikovati že z izgubo Koroške in Primorske po 1. svetovni vojni, ki je bila po vseh merilih krivična in nerazumljiva. Tega slovenska duša ni nikoli prav prebolela. Takrat je bilo tudi prvič jasno nakazano, da vsaj določen del Slovencev morda niti ne želi živeti v lastni državi, oz. se sploh ne čuti Slovence. To je vneslo v narod globoko zmedo, razočaranje in razklanost. Zato je bil naš užaloščeni folk leta 1941 tudi tako zelo dojemljiv za sporočilo komunistične revolucije, bolj kot marsikak drug v Evropi. In ravno komunistična revolucija, ki je obljubljala popravo krivic, tudi nacionalnih, nas je odpeljala še globlje, v bratomorno vojno, nato v zanikanje le-te, nas naredila shizofrene in bipolarno motene, in sedaj, leta 2011, nas je pripeljala tudi do zanikanja naše naravne potrebe po lastni samoohranitvi. Slovenija 2011 v svoji norosti vse bolj spominja na razuzdani nacistični oficirski bal v Berlinu maja 1945.

> Ali pa smo že postali navadna brezčastna sodrga, ki samo sebe ponižuje, celemu svetu v posmeh?

Slovenci smo po ekstremno nizki samopodobi in latentni težnji po samodestrukciji gotovo na prestolu Evrope. Niti manjši narodi, Estonci ali Latvijci, niso tako zelo nastrojeni proti lastnemu obstoju.

Lepo si napisal!

Menim pa, da je za razlago vzrokov in posledic naših sedanjih bolezni treba bolj proučiti zgodovino, zlasti tista obdobja, ki jih je kontaminirala partijska propagandna kvazi-zgodovina. Ta je še danes živa, čeprav je polna nelogičnosti, laži in potvorb - pač po potrebah ideologije, ki ji je stregla in ji streže še danes.

Nizka samopodoba, nizko samospoštovanje in iz trega izhajajoča samodestruktivnost je pravzaprav razumljiva, če upoštevamo, kakšne grozne stvari so se nam pripetile.
Vsekakor pa je to zelo slaba perspektiva za narod in državo.