Sodniki bi najprej morali vedeti bistveno več kot odvetniki, ne pa da nimajo niti približno toliko znanja,potem bi morali imeti soebno intgriteto ne pa de se več kot pol časa ukvarjajo s kom bi , s kom so, s kom je kdo drug ipd. prerdsedniki sodišč bi morali biti za vzgledne pa da se valjajo pa raznih počitniških prikolicah med delovnim čaasom, potempa naj začnejo brzdati odvetnike.

Ko sodnik dobi trajni mandat, je njegovo delo opravljeno. Večina nima nobene ambicije več, njihova služba ni ogrožena, plača je dobra, in prične se stagniranje. Beseda vseživljenjsko učenje je za njih brez pomena, izobražujejo se ravno toliko, da pogledajo kako novelo zakona, odvisno od primera, ki ga obravnavajo.

Ugled poklica še vedno ni dovolj padel, glede na sranje, ki ga producirajo.

Ha, ha, če ne bi bili na plačilnem spisku.

Poznam primer, ko je sodnica bila tako samozaveestna, da je z prirejenimi dokazi celo izdala sodbo. Ko pa se je šlo v preiskavo o verodostojnosti dokazov pa se je ugotovilo, da je nasprotna stranka prevarala sodišče. Odvetnik oškodovane stranke je opozoril sodišče, da je potrebno zadevo preveriti in po potrebni določiti strokovnjaka iz področja. BIla je lahkomiselna in izdala odločitev. Ko pa je bila sprožena obširna preiskava in pregled vseh javnih listin pa se je ugotovilo, da je dokazi, kateih sodišče in ta sodnica ni hotela preveriti zamočila na cei črti.
Ko pa je bilo zbranih več dokazov pa je ta oseba, ki je podala lažne dokaze v strahu jih sama preklicala, ker je vedela kaj ji sledi.
Epilog tega je, da je sodišče legaliziralo ponarejene dokaze. ŽAl pa je druga sodnica skapirala in ni nasedla na onarejene dokaze in si problem ogledala v naravi.
NAuk te zgodbe je, da sodišču ne smemo vrjeti v pošteno in pravično sojenje. Dobro je, da se pred tem zaščitijo dokazi.
SOčasno pa je res problem z trajnim mandatom, ker ga posamezniki izkoriščajo.

[tigrica2]
Sodniki bi najprej morali vedeti bistveno več kot odvetniki

Znanje je drago;)