ZDA
Američani potrebo po finančnem svetovalcu postavljajo na prvo mesto med plačljivimi storitvami
Raziskava Allianza iz leta 2011 ugotavlja, da se v ZDA potreba po finančnem svetovanju vse bolj povečuje. Finančni svetovalec je namreč zasedel prvo mesto med odgovori na vprašanje, katero strokovno storitev bodo Američani najverjetneje izkoristili v letu 2011. Tako naj bi kar 44 odstotkov Američanov letos poiskalo strokovno pomoč pri upravljanju osebnih financ.

SLOVENIJA
Slovenci med bogatejšimi in najbolj konservativnimi narodi na svetu
Po podatkih Eurostata se slovenska gospodinjstva po varčevalnih navadah uvrščajo v sam svetovni vrh. Slovenska gospodinjstva za varčevanje namreč namenijo skoraj 16 odstotkov razpoložljivih dohodkov. Vendar pa so glede na način varčevanja slovenska gospodinjstva veliko bolj primerljiva z revnimi kot z bogatimi državami, saj v Sloveniji kot najbolj razširjena oblika varčevanja še vedno prevladujejo depoziti, medtem ko v bolj razvitih državah v bistveno bolj uravnoteženih razmerjih ljudje varčujejo tako na banki kot v vzajemnih skladih in naložbenih zavarovanjih.

STATUS PREMOŽENJSKIH SVETOVALCEV
Že v zadnji raziskavi na Mojih Financah smo dobili oceno 2 (zadostno) iz finančne pismenosti, kar naj bi bil naš pokazatelj o razumevanju področja osebnih financ v naši družbi.
Posebej problematično pa je tudi to, da premoženjski svetovalci v naši družbi nimajo niti pravega statusa, saj tega poklica v standardni klasifikaciji poklicev v Sloveniji ni najti, prav tako pa je njihova odgovornost postavljena v zelo ohlapne okvire. Bodisi, da je temelj Zakon o zavarovalništvu in tudi Zakon o Bančništvu ter Zakon o Gospodarskih družbah. Po sedanji precej omejitveni ureditvi, lahko nekdo dela samo kot zavarovalni zastopnik ali zavarovalni posrednik ali trži vzajemne sklade in investicijske sklade ali prodaja zlata in srebra ter ostalih plemenitih kovin. Že velikokrat so že znani in uveljavljeni premoženjski svetovalci Samo Lubej, Mitja Glavnik, poskušali ustanoviti združenje premoženjskih svetovalcev, a je to vedno padlo v vodo, tudi zaradi zakonskih in pritiskov bančnozavarovalniških lobijev.
Prav tako pa nimamo z izjemo (ne)uspešnih poskusov Gea College nobene resne šole, ki bi celostno izobraževala in tudi izobrazila za ta prepotrebni poklic, ki ima pa v tujini bistveno različen status ter pomen.
www.gea-college.si/p...svetovalec
V omenjenem primeru zgoraj je tudi jasno razumeti, kam pripeljejo določila v posameznih pogodbah, ki so videti na prvi pogled zelo enostavna in razumljiva naprimer:" da v času trajanja pogodbe zavarovanec prevzema naložbena tveganja", ko zavarovanec zato ostaja brez svojega vplačanega premoženja.
Posebej glede odgovornosti zavarovalniških zastopnikov ali posrednikov so tudi določila v zakonu o zavarovalništvu, v večini primerov, pa za njihova dejanja nosi odgovornost zavarovalnica.
Pri nas v družbi je tudi zgrešeno, da nas niso naučili ne samo kako pridobivati premoženje, temveč tudi kako ohranjati in predvsem povečevati njegovo vrednost. Prav gotovo pa je tudi to delna krivda finančnih konglomeratov, ki še vedno zavajajo z informativnimi izračuni donosnosti njihovih naložbenih produktov, le redkokdo si upa pa predstaviti njihovo realno donosnost.
To, kar je medtem postalo tudi zakonsko obvezujoče, posebej tudi določbe v 18.členu novele zakona o zavarovalništvu::
18. člen
V prvem odstavku 83. člena se 7. točka spremeni tako, da se glasi:
7. v primeru življenjskih zavarovanj (21. točka drugega odstavka 2. člena tega zakona) iz zavarovalne vrste življenjskega zavarovanja, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje in so upravičenja, ki gredo zavarovalcu, zavarovancu ali drugemu upravičencu na podlagi zavarovalne pogodbe, neposredno povezana z vrednostjo enote premoženja investicijskih skladov, tudi o:
- znesku oziroma načinu obračuna nevarnostne premije in premije za dodatne nevarnosti,
- višini vseh posrednih in neposrednih stroškov, vključno z razkritjem metodologije oziroma načinom obračuna teh stroškov (stroški, ki v zavarovalni pogodbi niso razkriti, ne morejo biti obračunani oziroma upoštevani),
- višini in načinu obračuna vseh posrednih in neposrednih stroškov, ki zmanjšujejo vrednost enote premoženja investicijskih skladov,
- znesku predvidenih prihodnjih obveznosti zavarovalnice po zavarovalni pogodbi, ki se izračuna z uporabo obrestno-obrestnega računa pri naslednjih nominalnih letnih stopnjah donosa 0 %, 4 %, in 8 % oziroma ali realnih letnih stopnjah donosa 0%, 0,5 % in 4,5 %, če prikaz vsebuje tudi ponazoritev vpliva inflacije;.
www.dz-rs.si/index.p...1B&showdoc =1