Tole je zelo bebasto. Do leta 2015 t.i. namizne programske opreme praktično ne bo več. Večina se bo preselila na "thin client" in servise v oblaku.

[orantem]
Tole je zelo bebasto. Do leta 2015 t.i. namizne programske opreme praktično ne bo več. Večina se bo preselila na "thin client" in servise v oblaku.

Aja? No way.

Trenutno, 22.2.2011 ob 22:50 iz siola ne dela polovica sajtov izven slovenije. Packet loss je tam 30-40%, kar pomeni da se ne da niti surfati normalno, kaksen html pride dol, naslednji pa spet timeouta...

Google docs je krasen za nekatera opravila, ampak hej, microsoft word in open office pa delata tudi tam in takrat, ko interneta ni!

Novica, glede na to, da smo študijo plačali davkoplačevalci, nam lahko zrihtaš e-verzijo, da si jo preberemo in ustvarimo mnenje o price-performance izdelovalca študje?

Aja? No way.

Trenutno, 22.2.2011 ob 22:50 iz siola ne dela polovica sajtov izven slovenije. Packet loss je tam 30-40%, kar pomeni da se ne da niti surfati normalno, kaksen html pride dol, naslednji pa spet timeouta...

Google docs je krasen za nekatera opravila, ampak hej, microsoft word in open office pa delata tudi tam in takrat, ko interneta ni!

Tole je prav za debato. Jaz vseeno stavim da bo do leta 2015 velika večina firm v razvitem svetu brez namiznih officeov in podobne programske opreme. Ti očitno staviš drugače. Lahko bi se srečala na tem forumu čez 4 leta pa pogledava kakšno je stanje.

Ja seveda! Zdej bomo vložili -n M€ v preizobraževanje sistemcev in končnih uporabnikov, potem bo pa od nekoga sin/hčerka/nečak/nečakinja/pasjejebec...dobil ekskluzivno pogodbo za linux IT podporo za celotno DU. Nekaj takšnega kot je SRC sedaj...

Čez 5 let bomo pa šli po nemških stopinjah, ki so odprto kodo zamenjali z MS zaradi manjških stroškov...in bo spet nekdo pokasiral -n evrov!

mju.gov.si/fileadmin...2.2011.pdf

[bc123a]
> [orantem]
> Tole je zelo bebasto. Do leta 2015 t.i. namizne programske opreme praktično ne bo več. Večina se bo preselila na "thin client" in servise v oblaku.

Aja? No way.

Trenutno, 22.2.2011 ob 22:50 iz siola ne dela polovica sajtov izven slovenije. Packet loss je tam 30-40%, kar pomeni da se ne da niti surfati normalno, kaksen html pride dol, naslednji pa spet timeouta...

Google docs je krasen za nekatera opravila, ampak hej, microsoft word in open office pa delata tudi tam in takrat, ko interneta ni!

Ja, net je šel dol že nekje ob 9:15-9:20. Na Arnesu nič o tem (dobro oni so akademiki in so šli spat). Na Siol-u nič o tem (njih pa plačujem vsak mesec, da mi laufa internet in, da me dobro servisirajo).

Namizna programska oprema bo. Tudi server roomi še bodo. Razlogi za to pa niso "internet dela - internet ne dela". Če danes Internet ne dela je vsak programska oprema vredna bore malo. Splet je popolnoma spremenil paradigmo ITja - IT obstaja samo še kot splet.

[orantem]
Tole je zelo bebasto. Do leta 2015 t.i. namizne programske opreme praktično ne bo več. Večina se bo preselila na "thin client" in servise v oblaku.

Ne skrbite, ne bo.

[orantem]
Tole je prav za debato. Jaz vseeno stavim da bo do leta 2015 velika večina firm v razvitem svetu brez namiznih officeov in podobne programske opreme. Ti očitno staviš drugače. Lahko bi se srečala na tem forumu čez 4 leta pa pogledava kakšno je stanje.

Ti lahko stavis, ampak jaz ze ne bi stavil moje sposobnosti da napisem en odstavek dolg dopis in ga sprintam na lastni printer v isti sobi na to, da bo delovala ena routa med dvema ameriskima ISPjema...

mimogrede, kaj se dogaja s siolom? tudi akamaijev net report daje neke cudne vrednosti (ceprav je tisto v reklamne namene), ampak packet loss 25% med Dunajem in Frankfurtom? A je to normalno?

[prerok]
Ja, net je šel dol že nekje ob 9:15-9:20.

Ja, takrat je meni fliknilo dol siol tv (rabilo ene 10 minut za reconnect), ko je bilo konec housa sem sel na net in ze ves cas deluje mizerno. Najprej sem mislil, da je tezava z mojim ^#!@$% iskratelovim routerjem, potem sem mislil, da je siol, sedaj pa skilim tam proti evropi pa razen izpada v libiji nic ne pise...

Na Arnesu nič o tem (dobro oni so akademiki in so šli spat).

Arnes se mi zdi dalec najbolj odziven glede stanja omrezja, tako da sem domneval da je to siolov problem.

Namizna programska oprema bo. Tudi server roomi še bodo. Razlogi za to pa niso "internet dela - internet ne dela". Če danes Internet ne dela je vsak programska oprema vredna bore malo. Splet je popolnoma spremenil paradigmo ITja - IT obstaja samo še kot splet.

Ampak vecina pisarn obstaja se kar lepo v fizicni obliki in poraba papirja ni nic manjsa zaradi informatizacije :)

Če sistemci niso sposobni narediti prehoda oziroma končni uporabniki uporabljati OpenOffice - jih je pač potrebno odpustijo - pa naj se zaposlijo pri Micro$oftu.

[Rotty]
Ja seveda! Zdej bomo vložili -n M€ v preizobraževanje sistemcev in končnih uporabnikov, potem bo pa od nekoga sin/hčerka/nečak/nečakinja/pasjejebec...dobil ekskluzivno pogodbo za linux IT podporo za celotno DU. Nekaj takšnega kot je SRC sedaj...

Čez 5 let bomo pa šli po nemških stopinjah, ki so odprto kodo zamenjali z MS zaradi manjških stroškov...in bo spet nekdo pokasiral -n evrov!

Problem, ki ga načenjaš, ni vezan na paradigmo OSa. Sem videl, kaj videl, šaril po firmah, večjih in manjših, kjer so eni laufali MS, drugi pa variante Linuxa. Vsi ta dobri, so sistem obvladovali z nekaj sistemci - le toliko, da so lahko fantje normalno delali rotacijo na nočnih dežurstvih. Njihova skupna točka pa je bila praksa upravljanja in zahteve dobaviteljem softwarja. Grob povzete je lahko takle:
1. Vsi naši bladi so XY. Bootajo se iz central storage-a.
2. Na njih teče OS XY verzija QR
3. Če vaš software ni komptibilen s tem konceptom, potem ne bo biznisa.
In to pravilo so izvajali tako navzven, kot navznoter. To slednje je ključno - noben komercialni pizdun ni mogel koruptivno navleči svojih prijateljev z nekim šlampastim SW. Vsi so morali izpolniti minimalne standarde - tako firma zminimizira IT opex, pa še podkupovalni pizdeki sami odnehajo, ker se jim ne ljubi delat.

Nemško zunanje ministrstvo je že leta 2001 izbralo operacijski sistem Linux in do leta 2005 zamenjalo precej programske opreme za odprtokodno, sedaj gredo nazaj na Windows, ker, kot pravijo, Linux ni upravičil pričakovanj o velikih finančnih prihrankih.

Več o tem: slo-tech.com/novice/t456482/0

[prerok]
Novica, glede na to, da smo študijo plačali davkoplačevalci, nam lahko zrihtaš e-verzijo, da si jo preberemo in ustvarimo mnenje o price-performance izdelovalca študje?

izvoli:
mju.gov.si/fileadmin...2.2011.pdf

[menim]
Nemško zunanje ministrstvo je že leta 2001 izbralo operacijski sistem Linux in do leta 2005 zamenjalo precej programske opreme za odprtokodno, sedaj gredo nazaj na Windows, ker, kot pravijo, Linux ni upravičil pričakovanj o velikih finančnih prihrankih.

Več o tem: slo-tech.com/novice/t456482/0

verjetno je tisti moment, ko so ZARES sli na odprto kodo, microsoft ponudil tako poceni licence, da je prehod izpadel neracionalna odlocitev.

se vedno je razmerje cene hardverja in softverja pri osebnih racunalnikih naravnost bizarno, sploh ce pomislis da je ze prvi openoffice znal delati cisto vse, kar potrebuje 99% uporabnikov v javnem sektorju.

Pa ne vem zakaj se openoffice enaci s prehodom na linux. Ce je prehod na linux pretezak, se lahko izvede prehod na opensource pocasi, se vedno z windows kot operacijskim sistemom.

problem prehoda javnega sektorja na linux, za katerega so krivi linux fanboyi, je to, da so hoteli vse postaviti na glavo.

Mislim, a bi katera tajnica ob prehodu iz MS office 2003 na 2007 (s tistim kurcevim ribbonom) opazila, ce bi ji namesto ribbon-infested microsoft robe dali openoffice, ki zgleda bolj office kot nova microsoftova pogruntavscina?

No, ko berem - tocno to je. Zakaj je treba zamenjati OS in si nakopati sranje z driverji? Najbolj profitabilni del microsofta je Office divizija, kar jasno pove, kje morajo uporabniki sparati, da bodo tudi prisparali.

Ceprav se mi zdi, da ce si javna uprava ene nemske dezele ... da lahko enostavno zahtevas pri dobavah podporo za linux, in bodo tudi firme prisluhnile. Brez podpore za linux je v glavnem a) zelo nova roba, za katero vprasanje a jo res administracija rabi b) cenena doba za domaco (!!) in ne profesionalno uporabo, ker ji manjka se kaj, ne samo driver...

PS. Tole pisem iz viste, da ne bo kdo rekel da sem linux fanboy.

[novica]
> [prerok]
> Novica, glede na to, da smo študijo plačali davkoplačevalci, nam lahko zrihtaš e-verzijo, da si jo preberemo in ustvarimo mnenje o price-performance izdelovalca študje?

izvoli:
mju.gov.si/fileadmin...2.2011.pdf

Evo to je servis! (A Frankl to kaj upošteva?)

Prebral uvod. Zgleda, da hočejo zvozit nevtralni slalom z rezultatom:"Gremo na odprto kodo." Preveč stavijo na "prihranke" - verjetno je naročnik to želel slišati. Povedati pa je treba, da v tekstu sramežljivo povejo tudi, da so Švabi šli v odprto kodo zaradi strateške pozicije do ponudnikov SW in ne zaradi prihrankov. Bridko bodo razočarani tisti, ki stavijo na znižanje stroškov. Če je to cilj, potem mečemo denar stran. Za kvaliteto je treba vedno plačati! (In če nekdo nabije previsoke marže, se bo v svobodnem svetu vedno našla konkurenca z nižjimi). Če pa bo MJU že v začetku zagrabil bika za roge in postavil za cilj zmanjšanje odvisnosti od posameznih ponudnikov SW, potem pa ima smisel.

[prerok]
Če pa bo MJU že v začetku zagrabil bika za roge in postavil za cilj zmanjšanje odvisnosti od posameznih ponudnikov SW, potem pa ima smisel.

Tako je. Ce jim s to groznjo uspe doseci velike prihranke pri odiralskih licencninah, je to odlicno.

[prerok]
> [novica]
> > [prerok]
> > Novica, glede na to, da smo študijo plačali davkoplačevalci, nam lahko zrihtaš e-verzijo, da si jo preberemo in ustvarimo mnenje o price-performance izdelovalca študje?
>
> izvoli:
> mju.gov.si/fileadmin...2.2011.pdf

Evo to je servis! (A Frankl to kaj upošteva?)

Prebral uvod. Zgleda, da hočejo zvozit nevtralni slalom z rezultatom:"Gremo na odprto kodo." Preveč stavijo na "prihranke" - verjetno je naročnik to želel slišati. Povedati pa je treba, da v tekstu sramežljivo povejo tudi, da so Švabi šli v odprto kodo zaradi strateške pozicije do ponudnikov SW in ne zaradi prihrankov. Bridko bodo razočarani tisti, ki stavijo na znižanje stroškov. Če je to cilj, potem mečemo denar stran. Za kvaliteto je treba vedno plačati! (In če nekdo nabije previsoke marže, se bo v svobodnem svetu vedno našla konkurenca z nižjimi). Če pa bo MJU že v začetku zagrabil bika za roge in postavil za cilj zmanjšanje odvisnosti od posameznih ponudnikov SW, potem pa ima smisel.

zato smo tu. nas brez vas ni. :)
novica

[bc123a]
> [prerok]
> Če pa bo MJU že v začetku zagrabil bika za roge in postavil za cilj zmanjšanje odvisnosti od posameznih ponudnikov SW, potem pa ima smisel.

Tako je. Ce jim s to groznjo uspe doseci velike prihranke pri odiralskih licencninah, je to odlicno.

Tu se ne strinjava. Končna cena - merjena v številu evrčkov, ki bodo plačani - zelo verjetno ne bo nič manjša. Bo pa lahko MJU za isti denar dobil več! Boljši servis, boljšo odzivnost, več posluha.

[prerok]
> [bc123a]
> > [prerok]
> > Če pa bo MJU že v začetku zagrabil bika za roge in postavil za cilj zmanjšanje odvisnosti od posameznih ponudnikov SW, potem pa ima smisel.
>
> Tako je. Ce jim s to groznjo uspe doseci velike prihranke pri odiralskih licencninah, je to odlicno.

Tu se ne strinjava. Končna cena - merjena v številu evrčkov, ki bodo plačani - zelo verjetno ne bo nič manjša. Bo pa lahko MJU za isti denar dobil več! Boljši servis, boljšo odzivnost, več posluha.

Kje bo MJU dobil več?

[Vinci]
> [prerok]
> > [bc123a]
> > > [prerok]
> > > Če pa bo MJU že v začetku zagrabil bika za roge in postavil za cilj zmanjšanje odvisnosti od posameznih ponudnikov SW, potem pa ima smisel.
> >
> > Tako je. Ce jim s to groznjo uspe doseci velike prihranke pri odiralskih licencninah, je to odlicno.
>
> Tu se ne strinjava. Končna cena - merjena v številu evrčkov, ki bodo plačani - zelo verjetno ne bo nič manjša. Bo pa lahko MJU za isti denar dobil več! Boljši servis, boljšo odzivnost, več posluha.

Kje bo MJU dobil več?

Napisal sem "Bo ... lahko ... dobil več!" :)

Napisal si tudi "boljši servis, boljšo odzivnost, več posluha". :)

[Vinci]
Napisal si tudi "boljši servis, boljšo odzivnost, več posluha". :)

Točno. To lahko dobiš, če ne pristaneš na vendor lock-in situacijo.

[novica]
> [prerok]
> > [novica]
> > > [prerok]
> > > Novica, glede na to, da smo študijo plačali davkoplačevalci, nam lahko zrihtaš e-verzijo, da si jo preberemo in ustvarimo mnenje o price-performance izdelovalca študje?
> >
> > izvoli:
> > mju.gov.si/fileadmin...2.2011.pdf
>
> Evo to je servis! (A Frankl to kaj upošteva?)
>
> Prebral uvod. Zgleda, da hočejo zvozit nevtralni slalom z rezultatom:"Gremo na odprto kodo." Preveč stavijo na "prihranke" - verjetno je naročnik to želel slišati. Povedati pa je treba, da v tekstu sramežljivo povejo tudi, da so Švabi šli v odprto kodo zaradi strateške pozicije do ponudnikov SW in ne zaradi prihrankov. Bridko bodo razočarani tisti, ki stavijo na znižanje stroškov. Če je to cilj, potem mečemo denar stran. Za kvaliteto je treba vedno plačati! (In če nekdo nabije previsoke marže, se bo v svobodnem svetu vedno našla konkurenca z nižjimi). Če pa bo MJU že v začetku zagrabil bika za roge in postavil za cilj zmanjšanje odvisnosti od posameznih ponudnikov SW, potem pa ima smisel.

zato smo tu. nas brez vas ni. :)
novica

Berem nadaljevanje. Bom zgleda kar odnehal pri poglavju 2.1. "Pojem odprte kode". WTF - a je to FDV študija? Citiram:
"V kapitalistični ekonomiji lastnina običajno pomeni izključevanje drugih pri uporabi neke
dobrine ali storitve. Pri odprti kodi pa se lastnina oblikuje glede na pravico distribucije, ne pa
izključevanja. Izvorna koda za OKPO je objavljena in vsem na voljo za uporabo. Ker vsi
poznajo izvorno kodo, lahko preoblikujejo programsko opremo in ustvarjajo nove aplikacije.
Izvorna koda je odprta, javna in ni lastniška. Ta nova oblika lastnine, ki je v popolnem
nasprotju z običajnim režimom pravic intelektualne lastnine, je podprta s sistemom
upravljanja, v katerega se vključujejo vsi soustvarjalci OKPO. Temelji na njihovi motiviranosti
za delovanje znotraj takšnega sistema in na pripravljenosti za razvijanje novih organizacijskih
struktur za krepitev sodelovanja.
Odprta koda ni antiFkapitalistična. Obstaja mnogo kapitalističnih podjetij, tudi zelo velikih
korporacij, ki prakticirajo odprto kodo. Drži pa, da je aFkapitalistična, kar pomeni, da je
kompatibilna z drugačnimi družbenimi logikami in vrednotami. Predvsem ne potrebuje
profitne vzpodbude za delovanje in ne temelji na zasebnem prisvajanju izključnih pravic za
uporabo in uživanje produktov".

Ej, pri Linuxu tega še noben ni dobil za male pare.

Vpiši prvo poved v google in dobil boš zanimiv odgovor. :)

[Vinci]
Ej, pri Linuxu tega še noben ni dobil za male pare.

Tega nisem nikjer trdil. Zapisal sem celo: Za kvaliteto je treba vedno plačati! To je moja osnovna kritika uvodnemu tekstu, kjer avtorji sugerirajo, pa nikjer trdijo, da bo MJU s prehodom na odprto kodo blazno prišparal.

[Vinci]
Vpiši prvo poved v google in dobil boš zanimiv odgovor. :)

Zakaj so avtorji čutili potrebo pa vstavljanju tega citata? So plačani po straneh? Po kilobytih pomoje ne, ker bi bilo drugače več slik :)

[prerok]
Izvorna koda je odprta, javna in ni lastniška. Ta nova oblika lastnine, ki je v popolnem
nasprotju z običajnim režimom pravic intelektualne lastnine, je podprta s sistemom
upravljanja, v katerega se vključujejo vsi soustvarjalci OKPO.

O bog, kateri debili so pa to pisali... zgleda, da je res nastajalo vsaj v sodelovanju z anarhisticno strujo na fdv?

Odprta koda - dokler govorimo o GPL licenci - je kar lepo lastniska. Lastniki avtorskih pravic so originalni avtorji kode oziroma vsakega dela kode, GPL licenca pa jasno doloca, kaj lahko s kodo uporabnik pocne, in cesa ne sme.

To ni slabo, saj taksen model predstavlja win-win situacijo za veliko uporabnikov in tudi softverskih podjetij. Kvecjemu je problem, da kaksna podjetja razumejo open source prevec v anarhisticnem smislu, in jih je treba z groznjo s sodiscem prisiliti v compliance, zal pa moras najti vsaj enega avtorja kode (nosilca avtorskih pravic), da ti pomaga noncompliant firmo zbrcati v rit, ce se prevec zajebavajo.

Za razliko od splosnega prepricanja odprta koda na noben nacin ne omejuje pridobitniskega delovanja - vsak GPL program lahko recimo zapakiram na CD, dodam installer in ga prodajam po 100 EUR za CD, ce hocem (na strani uporabnikov je seveda, da ugotovijo da jih jaz odiram in da lahko program downloadajo, prevedejo in instalirajo tudi sami).

korporacij, ki prakticirajo odprto kodo. Drži pa, da je aFkapitalistična, kar pomeni, da > je kompatibilna z drugačnimi družbenimi logikami in vrednotami.

Ne vem, zakaj je treba to sranje tlaciti not... odprta koda pomeni samo, da je licenca za uporabo malo drugacna, in sicer, da ti dovoljuje vse, razen zapiranja. Je ravno tako enforceable kot ce krsis microsoftov copyright (primer Busyboxa, katerega avtorji jemljejo copyright zares). Ce ne bi bilo copyrighta (kapitalisticne iznajdbe) bi tudi odprte kode ne bilo, ker bi se marsikateremu avtorju zdelo brezveze, da njegovo kodo uporabi dobro stojeca firma za lasten profit, izvorna koda pa nikoli vec ne pride na plano.

Če se ne motim, Gsrtner ocenjuje, da bo do leta 2015 velika večina današnjih aplikacij delovala kot storitve v oblaku.