Pa kaj sta ta dva modela pisala vsak pol članka? Odločita se najprej ali je naš problem inflacija ali stagflacija.

nista onadva kriva za stanje države.....skušata ga pač prikazati ... pa ti piši,če si pameten
lp
p.s. Kaj še bo,Slovenija,če ne počistiš korupcijo,nesposobne "managerje" ,razbremeniš državno upravo od kofetkaric .....

"eden izmed najbolj poznanih ekonomistov Jože Mencinger" - Jože Mencinger, tako kot Franci Križanič, je čisto navaden pravnik. Ko bi bili naši "ekonomisti" res ekonomisti, mogoče zdaj ne bi bili, kjer smo.

You have a problem? Print money.
You still have a problem? Print even more money.

Važno je le, da se ta trenutek, ko bi Pahor moral ukrepati proti izjemnim zaslužkom trgovcev in umiriti inflacijo, raje ukvarja z Križaničem. Narod pa naj strada, so what?

Danilo Turk je zaradi inflacije postal predsednik države. Ste novinarji spet pozabli, kako ste takrat pisali o inflaciji in jo pripisali vladi, čeprav je bila enako kot sedaj, posledica dviga cen nafte in hrane. Skorajda ste takrat za inflacijo obdolžili Petrleta in Turk je imel zmago v žepu. Prav zanima me, kaj bo sedaj povedal o inflaciji.

Na žalost so korenine inflacije mnogo globje kot v Mercatorjevi marži na žemljice. Inflacija je monetarni pojav: več, ko je denarja v obtoku, manj je vreden (avstrijski pogled, glej en.wikipedia.org/wik...#Inflation ). Če se spomnimo inflacije tolarja v 90-ih letih, so nas "ekonomsko-pravni strokovnjaki" ves čas prepričevali, da inflacijo ustvarjajo zlobne branjevke, ki dražijo solato na tržnici, potem pa jim vsi ostali sledijo. Ne le to, še na Tofovem Moped šovu je bila nekoč identična zgodbica, edino ne vem ali je šlo še za dinar ali tolar. V svojih "svetih kravah" Mičo Mrkaić pove, da se je iz Amerike vrnil v Slovenijo zato, da je naredil študijo, s katero je dokazal, da ne bo treba uvesti kontrole cen solate, ampak znižati količino tolarjev v obtoku. Keynesijanski (med slovenskimi "uglednimi ekonomisti (in pravniki)" sprejeti) model inflacije se s tem sicer ne strinja povsem, saj pravi, da količina denarja v obtoku ni neposreden krivec (no, malo že), je pa še kup drugih vplivov. In zato te dni poslušamo napovedi kontrole cen (državno omejevanje marž). Avtorja naj svoje vire o jugoslovanski inflaciji vprašata še o kaki zgodbi o vožnji par/nepar in bencinskih bonih. Ali pa kako babico o kruhu na karte med/po vojni. To so namreč edini učinkoviti prijemi, kako obrzdati cene, kadar država tiska nov denar, da financira svoje neomejene potrebe. Če pogledamo npr. graf povečevanja denarja v obtoku (stats.ecb.europa.eu/...b02_03.pdf ), vidimo da npr. M1 v zadnjih 10 letih edino v letu 2008 in med 2000-2001 ni rasel manj kot 5% letno. Gospodarska rast seveda ni bila toliko večja, et voila, imamo inflacijo.

Kaj torej lahko stori naš prvi med ministri?
1. Zelo jasno nasprotuje nadaljnjemu povečevanju količine evrov v obtoku. Čeprav smo majčkena država, pa smo vseeno član družine, in bi morali biti veliko bolj odločni že pri "reševanju Grčije". Slovaki so npr. to upali, mi pa stisnili rep med noge. Mislim, da bi bila Angela Merkel, predvsem pa njen finančni minister Wolfgang Schäuble zelo vesela takega zaveznika, ene male državice, ki bi zagovarjala finančno disciplino. Da pa bi imeli vsaj malo kredibilnosti, bi bilo potrebno ...

2. Radikalno znižati javno porabo. Ker je denarja očitno v obtoku preveč, naj zdaj minister za finance dvigne depozite, s katerimi je baje povečal likvidnost bank v letu 2009, in vrne dolgove. Izdajanje obveznic le še slabša stanje. Nujno je treba omejiti nepotrebne socialne izdatke in izpeljati radikalno pokojninsko reformo, saj prav cincanje zadnjih 20 let ob čudoviti demografski sliki pripeljalo do teh težav (pri nas in povsod v Evropi).

3. Če so marže tak problem, naj ukrepa Urad za varstvo konkurence: očitno je na delu kartelni dogovor med trgovci. Lahko pa MKGP uvede še program usposabljanja kmetijskih zadrug za odpiranje pekarn in prodajaln: tako bodo marže ostale kmetom in zadrugam, zlobni trgovci pa bodo obubožali. Tukaj je še en biser iz jugoslovanske zakladnice: socialni kruh, morda bo spet priložnost za kako nagrajeno sliko, veliko let je že minilo, odkar je Srdjan Živulović v Delu objavil legendarno fotografijo, ko so se ženske prerivale za te štruce.

Skratka, pot ni lahka, ampak kot bi rekli bratje Črnogorci: "Na muci se poznaju junaci!". Vso srečo vladi in nam, da ne bo treba pakirati in se učiti arabsko ali mandarinsko. Tam z denarjem namreč ne delajo kot svinja z mehom.

Razplet je bil žalosten: tudi zaradi posledic inflacije so nezadovoljni Nemci so prisluhnili ekstremističnim idejam Adolfa Hitlerja.

In ta gospod je seveda iz nič ustvaril mogočno vojsko, zanimivo, ne? No, kakopak so morali obstajati konkretni donatorji, kajne?

Sedanji predsednik vlade Borut Pahor bo ob rasti cen energentov in hrane ter tiskanju naklonjeni centralni banki imel priložnost, da se dokaže v boju proti inflaciji. Pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami je obtoževal Janšo, da ni dovolj naredil. Ob tem, da monetarno politiko zdaj vodi Evropska centralna banka , se to sicer zdi bolj boj z mlini na veter.

Kaj je zdaj, se bo lahko dokazal, ali ne?

Prožen trg dela bi poživil gospodarstvo, a to je v Sloveniji nemogoče, saj vsako vlado sindikati, ki imajo referendumskih 40 tisoč podpisov vedno "na lagerju", takoj ustavijo.

Kaj ni Irska imela prožni trg dela, zdaj pa kar nekaj štancajo, jebiga.

Da njihove trme ni uspelo premagati še nikomur, pa jasno kaže na to, kako veliko podporo imajo med Slovenci sindikati, ki že pritiskajo na zvišanje minimalne plače. Kot narod si očitno ne upamo v reforme, ker bi zato morali nekaj časa trpeti, pa čeprav bi nam potem bilo bolje.

Pa ni to demokracija, da se upošteva voljo ljudstva, samo vprašam? Kdo pa garantira, da bi nam bilo potem bolje? Novinarji na financah? Mojih 10 centov .... Pa valjda ne mislite, da je folk totalno glup?

[FIN-250582]
Danilo Turk je zaradi inflacije postal predsednik države. Ste novinarji spet pozabli, kako ste takrat pisali o inflaciji in jo pripisali vladi, čeprav je bila enako kot sedaj, posledica dviga cen nafte in hrane. Skorajda ste takrat za inflacijo obdolžili Petrleta in Turk je imel zmago v žepu. Prav zanima me, kaj bo sedaj povedal o inflaciji.

Če tvoja teorija drži, potem ste janševi volilci loleki, kot oni od rdečkarjev. Me zanima koga ste volili, da sta prišla v drugi krog Turk in Gaspari ?
Tako ta zmaga Turka nikakor ne more biti posledica novinarjev, ker je imel za protikandidata Gasparija v drugem krogu. Če bi imel Peterleta potem bi mogoče teoretično lahko celo držalo.
In kaj če bi zmagal Gaspari ? Kaj bi bilo pa potem krivo ? Predvidevam da isto.

Glavna krivda je na strani Janševcev oz. velikega vožda, ker ni hotel podpreti Peterleta. In to iz dveh razlogov. Prvi je maščevanje, ker ga je pomagal brcniti iz vlade, drugi pa ta, da če bo predsednik levak, potem ima več možnosti za zmago na parlamentarnih volitvah.
No ja dvomim, da bi potem Peterle zmagal, samo v drugi krog bi pa moral priti.
To je že stara praksa Janeza Janše, da je treba najprej zjebati one iste. No potem ostane edina alternativa. To je tudi naredil zato na naslednjih volitvah pričakuje 50%, zjebal je ostale in sedaj v bistvu sebe postavil za edino alternativo onim ki so proti komunajzarjem.
Samo nisem ravno siguren, da se mu bo ta račun izšel. Če ga ta vlada ne bi srala, se mu sigurno ne bi. Tako da zmaga na naslednjih volitvah ne bo njegova zasluga, ampak zasluga komunajzarjev.
Sicer ni neumen, taktika mu je dobra, ker se v Sloveniji ne glasuje za, ampak proti. In če si potem edina alternativa za proti...
Recimo oni, ki je zmagal z ZA je bil dosedaj edino Drnovšek v drugem mandatu. V prvem mandatu pa je bila zmaga vedno s proti za druge.

To je enako, kot bi rekel, da bo pisanje novinarjev vsak dan o aferah razlog za poraz teh na naslednjih volitvah, čeprav bo izključno njihova lastna krivda.

Tako ta zmaga Turka nikakor ne more biti posledica novinarjev, ker je imel za protikandidata Gasparija v drugem krogu.

Ne pa ni imel, Peterle je prvi krog celo zmagal (tesno, a zmagal). sedi, cvek.

kar pa se inflacije tiče, nič presenetljivega ni, da so za vse probleme na tem svetu kao krivi sindikati in jože mencinger. boring...

Pahor se bo lahko dokazal na ta način, da bo sindikatom pokazal sredinec in ustavil rast plač. S tem bo res omejil inflacijo v Sloveniji, ne glede na to, pa bo liter benza stal enako, kila kruha pa mogoče res malo manj, kot če bi minimalne plače rasle.

Velika zmaga, skratka, ekstradobičke pa bodo še vedno pobirali lastniki kapitala ;)

[rspendl]
In zato te dni poslušamo napovedi kontrole cen (državno omejevanje marž). Avtorja naj svoje vire o jugoslovanski inflaciji vprašata še o kaki zgodbi o vožnji par/nepar in bencinskih bonih.

Ali pa zamrznjenih cenah olja in sladkorja, ki se ju potem itak skoraj ni dalo kupiti, ker so vse kar se je znašlo na policah takoj pokupili albanski slaščičarji in ostali veliki odjemalci... Pa omejevanje prodaje na kilo kave, škatlo praška ali eno steklenico olja na osebo in podobne bedarije... kar strese me ko pomislim, da imajo novodobni komunisti enake bolane ideje, kot njihovi predhodniki.

[tk229279]
"eden izmed najbolj poznanih ekonomistov Jože Mencinger" - Jože Mencinger, tako kot Franci Križanič, je čisto navaden pravnik. Ko bi bili naši "ekonomisti" res ekonomisti, mogoče zdaj ne bi bili, kjer smo.

*****

Ker je ekonomska znanost še vedno tudi razmeroma religiozna veda (ali verjameš v Keynesa ali Misesa, oz. danes v Mencingerja/Mrkaića ali pa Bernankeja/Schiffa), ponujam v razumevanje inflacije "evangelij po Rothbardu" iz tabora "avstrijske ekonomske šole", The Mystery of Banking (mises.org/books/mysteryofbanking.pdf). Zelo lepo berljivo in z mnogimi primeri o tem, zakaj več denarja povzroči inflacijo in ne obratno, da bi inflacija povzročila tiskanje denarja.

Preprosto povedano pa gre nekako tako: tudi denar samo po sebi nima nobene "vrednosti" (no, bankovci se lahko uporabijo za neko higiensko potrebo), njegova vrednost je le v zaupanju imetnika, da bo lahko te barvne listke (ali kovance, ali številko v bančnem računalniku) zamenjal za nekaj, kar si želi. Načelno denarja ne bi potrebovali, samo zoprno je vsakič iskati nekoga, ki bi s teboj zamenjal prav to, kar želiš za to, kar imaš (npr. 15 minut predavanja o pomenu bureka za en sendvič s posebno salamo), zato je denar dobrodošel. Zakon ponudbe in povpraševanja velja za čisto vsako dobrino, vključno z denarjem. Če je nečesa malo, ljudje pa si to želijo, cena zraste. Če je po drugi strani nečesa veliko oz. tega nihče noče, cena pade. Ker se je "denarja" v zadnjih letih zelo veliko natisnilo iz nič (še huje, samo v računalnik se je vpisala nova številka), je ta vreden manj. Še huje pa je, da ni manj vreden kar takoj za vse. Ko denar najprej dobi banka, ali pa kako podjetje na državni podpori, se to na cenah še ne pozna prav veliko. Šele ko ti porabljajo svoj denar, prihaja ta na trg in cene se začnejo počasi dvigovati (ker je povpraševanje večje, ker nekateri pač imajo denar - to se zgodi, ko na TV slišimo "oživljanje gospodarstva"). Zadnji v vrsti (recimo vsi, ki imajo fiksno plačo ali pokojnino) pa najprej samo trpijo povišane cene, potem se borijo za povišanje prihodkov, potem se dvignejo prihodki tudi njim, na koncu pa je spet vse isto - za eno plačo/pokojnino še vedno dobiš enako kilogramov kruha, enako litrov bencina, kot prej, samo številke so drugačne.

Vzrok in posledica pa sta čisto preprosto jasna zato, ker "inflacija" sama po sebi ne more prižgati tiskarskega stroja za tiskanje novega denarja, predsednik centralne banke pa lahko natisne nov denar in povzroči inflacijo. Lahko pa ga tudi uniči (ker je prav vsak evro prišel iz ECB kot posojilo, nekoč (ob vračanju posojil) načelno pride tudi nazaj) in tako zniža cene. Denarja bo pač manj in bo vreden več.

Kar nekaj ljudi zagovarja vračanje na zlato osnovo (in veliko več jih je proti), ali pa kar na rabo zlatnikov in morda srebrnikov namesto papirnatega denarja. Lepota tega bi bila le v tem, da samo s politično odločitvijo ne moreš ustvariti tone zlata, tisoč milijard evrov pa lahko. Potem bi denar ohranjal (ali celo povečeval) vrednost, tudi če bi ga hranil v nogavici, na žalost oblastnikov pa se ne bi dalo zelo enostavno "reševati" grških finančnih obscenosti, evropskih pokojninskih lukenj in javnih "investicij", ki se nikoli ne poplačajo.

Kako so po zaslugi hiperinflacije posojila za gradnjo hiš postala skoraj brezplačna. "Pol Slovenije" še vedno živi v teh hišah.

Tole je častila tujina, ki je posojala denar Jugoslaviji. Toliko o "pridnih in delavnih" Slovencih/Jugoslovanih.

[rspendl]
Ker je ekonomska znanost še vedno tudi razmeroma religiozna veda (ali verjameš v Keynesa ali Misesa, oz. danes v Mencingerja/Mrkaića ali pa Bernankeja/Schiffa), ponujam v razumevanje inflacije "evangelij po Rothbardu" iz tabora "avstrijske ekonomske šole", The Mystery of Banking (mises.org/books/mysteryofbanking.pdf). Zelo lepo berljivo in z mnogimi primeri o tem, zakaj več denarja povzroči inflacijo in ne obratno, da bi inflacija povzročila tiskanje denarja.

Preprosto povedano pa gre nekako tako: tudi denar samo po sebi nima nobene "vrednosti" (no, bankovci se lahko uporabijo za neko higiensko potrebo), njegova vrednost je le v zaupanju imetnika, da bo lahko te barvne listke (ali kovance, ali številko v bančnem računalniku) zamenjal za nekaj, kar si želi. Načelno denarja ne bi potrebovali, samo zoprno je vsakič iskati nekoga, ki bi s teboj zamenjal prav to, kar želiš za to, kar imaš (npr. 15 minut predavanja o pomenu bureka za en sendvič s posebno salamo), zato je denar dobrodošel. Zakon ponudbe in povpraševanja velja za čisto vsako dobrino, vključno z denarjem. Če je nečesa malo, ljudje pa si to želijo, cena zraste. Če je po drugi strani nečesa veliko oz. tega nihče noče, cena pade. Ker se je "denarja" v zadnjih letih zelo veliko natisnilo iz nič (še huje, samo v računalnik se je vpisala nova številka), je ta vreden manj. Še huje pa je, da ni manj vreden kar takoj za vse. Ko denar najprej dobi banka, ali pa kako podjetje na državni podpori, se to na cenah še ne pozna prav veliko. Šele ko ti porabljajo svoj denar, prihaja ta na trg in cene se začnejo počasi dvigovati (ker je povpraševanje večje, ker nekateri pač imajo denar - to se zgodi, ko na TV slišimo "oživljanje gospodarstva"). Zadnji v vrsti (recimo vsi, ki imajo fiksno plačo ali pokojnino) pa najprej samo trpijo povišane cene, potem se borijo za povišanje prihodkov, potem se dvignejo prihodki tudi njim, na koncu pa je spet vse isto - za eno plačo/pokojnino še vedno dobiš enako kilogramov kruha, enako litrov bencina, kot prej, samo številke so drugačne.

Vzrok in posledica pa sta čisto preprosto jasna zato, ker "inflacija" sama po sebi ne more prižgati tiskarskega stroja za tiskanje novega denarja, predsednik centralne banke pa lahko natisne nov denar in povzroči inflacijo. Lahko pa ga tudi uniči (ker je prav vsak evro prišel iz ECB kot posojilo, nekoč (ob vračanju posojil) načelno pride tudi nazaj) in tako zniža cene. Denarja bo pač manj in bo vreden več.

Kar nekaj ljudi zagovarja vračanje na zlato osnovo (in veliko več jih je proti), ali pa kar na rabo zlatnikov in morda srebrnikov namesto papirnatega denarja. Lepota tega bi bila le v tem, da samo s politično odločitvijo ne moreš ustvariti tone zlata, tisoč milijard evrov pa lahko. Potem bi denar ohranjal (ali celo povečeval) vrednost, tudi če bi ga hranil v nogavici, na žalost oblastnikov pa se ne bi dalo zelo enostavno "reševati" grških finančnih obscenosti, evropskih pokojninskih lukenj in javnih "investicij", ki se nikoli ne poplačajo.

V nogavici bi denar ohranjal in celo povečeval vrednost, bilo bi pa seveda bistveno manj motivacije za investicije in z tem bi pač bil razvoj na stopnji, kakršen je nekoč bil. Sicer pa preprosto in razumljivo in lepo razloženo. Glede kroženja denarja in inflacije se vmes zgodi, da se v globali poveča družbeni proizvod, tako, da smatram, da monetarna politika sicer v največji meri vpliva na inflacijo, vendar ne v celoti. Če rečemo, da inflacijo povzroča povečanje papirja v obtoku ničesar bistvenega ne zagrešimo.

[kajulci]
>Če je nečesa malo, ljudje pa si to želijo, cena zraste. Če je po drugi strani nečesa veliko oz. tega nihče noče, cena pade.

Hja, in ravno v tej zgornji trditvi je paradoks. O čem pravzaprav govoriš v zgornji trditvi, o ceni denarja ali o cenah izdelkov. Lepo namreč razložiš, da se cena na trgu oblikuje glede na ponudbo in povpraševanje, in če je nekega izdelka premalo, ljudje pa ga hočejo, to porine cene izdelkov navzgor, se pravi, inflacija s tem nima veze pač pa izključno ponudba in povpraševanje po izdelkih. Potem pa nekje na sredini razlage brez pojasnila preskočiš na iflacijo, ki je posledica povečane količine denarja v obtoku in rine cene navzgor. kaj zdaj torej rine cene navzgor, povečana količina denarja v obtoku in posledično inflacija ali pomanjkanje izdelkov?)

Inflacija = povečanje cen, izraženih v denarni enoti = zmanjšanje vrednosti denarja
Denar je samo enota mere. Ko pogledaš razmerja (kot jih je navajal eden izmed predhodnikov), so bolj ali manj nespremenjena (1 kg sira = 3 kg kruha = 10 l mleka). Če je to danes 8 EUR, čez pol leta pa bo to 10 EUR (karkoli od naštetih realnih dobrin), to zares pomeni samo to, da je denar vreden manj. Manj je vreden zato, ker ga je na voljo več. Slovencev je že nekaj let približno enako, vsi pojemo približno enako kruha, cene pa rastejo. Sicer je tole vse skupaj poenostavljeno, ob upoštevanju, da je vse ostalo nespremenjeno, ampak v bistvu je to to.

Stvar je v tem, da ima tudi moder listek z napisom "20 EURO" svojo vrednost, izraženo v tem, koliko štruc kruha (ali pa zavitkov bureka, to je zdaj novi družboslovni hit) lahko za to dobiš. Če za ta listek dobiš prav vsake stvari manj, potem je očitno listek vreden manj, čeprav rečemo "vse se je podražilo". Še en primer: kolega je pred dvema letoma želel kupiti stanovanje v Egiptu. Letos je ugotovil, da so cene stanovanj v egiptovskih funtih sicer približno enake, ampak za 1 EUR ne dobiš več 12 EGP, ampak le še 7,5 EGP. So se podražila stanovanja ali je padel evro?

Še en primer iz literature: v Štoparskem vodniku po galaksiji (mislim, da v 3. delu) je zgodba o nastanku človeštva, ko na zemlji pristanejo "nepotrebneži" iz nekega drugega planeta. Zelo hitro uvedejo monetarni sistem tako, da kot plačilno sredstvo uvedejo drevesni list. Ker je listja "kot listja", seveda ni vredno nič in zato za vsako malenkost menjajo cele kupe listja. Je kaj podobno kot tisoč milijard evrov povečanja denarja v obtoku?

Tvoja razlaga se sicer lepo bere, ni pa zato nujno pravilna. Vsekakor velja, da povecevanje kolicine denarja (inflacija), ki presega dejansko gospodarsko rast, povzroca povecevanje cen. Ni pa res obratno, da je vsako povecanje cen v dolocenem segmentu posledica povecane kolicine denarja (inflacije).

Se strinjam, odvisno od alokacije sredstev, katera je posledica potreb in/ali vrednot ljudi v določenem obdobju. Trenutno so na udaru nujno potrebne zadeve, ljudje so pazljivi, manj papirja se alocira v "nepotrebne" reči. To je moja logika.

Pri trenutnih porocilih o povecevanju cen gre zelo ocitno samo za dva segmenta, namrec prehrano in energijo. Tako pravi ECB, ki je odgovorna za regulacijo kolocine denarja, jaz ji verjamem. Cene mnogih drugih dobrin se niso prakticno nic povecale. Se posebej se niso nic kaj znatno zvisale place, tj. cena dela. Ce bi slo dejansko za monetarni pojav, bi se morale dvigovati cene vseh segmentov.

Če se papir "pretoči" v prehrano in energijo, potem po tej analogiji se ne rabijo zviševati ostale cene, denimo. In ker je košarica cen pri statistiki raznovrstna, se po tej logiki lahko prikaže precej manjša inflacija. No, če smo čisto natančni, matematično povprečje štima, ljudje pa to občutijo kot bistveno nižji standard, velja seveda samo za večino, reciva temu nižji in srednji sloj.

Oho trg dela je še kako prožen, neprožne, če že pa navzdol so urne postavke, sindikati tukaj niso nič krivi.

[shevchenko]
> Tako ta zmaga Turka nikakor ne more biti posledica novinarjev, ker je imel za protikandidata Gasparija v drugem krogu.

Ne pa ni imel, Peterle je prvi krog celo zmagal (tesno, a zmagal). sedi, cvek.

kar pa se inflacije tiče, nič presenetljivega ni, da so za vse probleme na tem svetu kao krivi sindikati in jože mencinger. boring...

Mater sem res pomeša. Imam v glavi, ko je soseda rekla, da je treba volit Gasparija, da ne bo Turk zmagal, zgleda je bilo to v prvem krogu.
No ja vseeno, onih 31% kolikor je dobil Peterle v drugem krogu s podporo (SDS Nsi in SLS) tudi ni odraz podpore, ker jih je potem na dražavnozborskih SDS skoraj toliko dobila sama.
Heh, pa zanimivo, da je v prvem krogu Peterle dobil samo tam 3#% manj, kot potem v drugem krogu, ko sta ostala samo 2. Tako da se vidi kdo je zatajil in da ni krivda novinarjev.

Za povrh dvomim, da bi ona inflacija pobrala več glasov, kot naj bi jih Patria na državnozborskih...

Kratkoročno cene posameznih dobrin zelo nihajo: npr. poplave v Avstraliji že vplivajo na cene žita in centralne banke pri tem nimajo nič. Ob kartelnem dogovoru bank o provizijah so cene prav tako zrasle. Ko je prišel na slovenski trg T-2 so cene dostopa do interneta "čudežno" padle tudi pri Telekomu (oz. takrat še SiOL-u). Skratka, vsaka cena posebej je predmet mnogih vplivov, ampak ponudba in povpraševanje je na svobodnem trgu še vedno "zakon". Poudarek na "svobodnem", brez Zemonskih dogovorov ali pa danes aktualnega, a še neodkritega, dogovora o pošastno visokih maržah trgovcev na pekovske izdelke.

Inflacija pa je splošen pojav, ko v daljšem časovnem obdobju zrastejo prav vse cene (oz. cene neke "košarice" dobrin). Tudi tu je lahko posledica čisto zunanja, npr. med vojno v Bosni so v obkoljenih mestih cene zrasle v nebo (v markah), ne zato, ker bi nemška centralna banka metala marke iz helikopterjev, ampak ker je bilo pomanjkanje vseh dobrih. To, kar se dogaja sedaj, pa ni toliko posledica pomanjkanja (čeprav oblast raje vidi, da verjamemo v to), ampak izgubljanje vrednosti denarja zaradi prevelikega izdajanja novega denarja.

Za razumevanje moramo namreč pogledati malo daljše obdobje. Statistični urad RS pravi, da so cene od decembra 2000 do decembra 2010 zrasle za 45,9%. To pa težko pojasnimo s toliko manj načrpane nafte, manj požetega žita, rastjo prebivalstva, celo z dvigom davkov ali izgubami zaradi tajkunov ne.

Kot sem povedal, pa gre vseeno za stvar religije, v katero ekonomsko teorijo verjameš. Zoprno je le to, da nekatere teorije dajejo bolj pravilne napovedi od drugih ne glede na število vernikov.

Pa poglejmo še M2, recimo na:
sdw.ecb.europa.eu/qu...2300.Z01.E

M2 se je v 10 letih več kot podvojil, teh 4000 milijard evrov pa je bilo verjetno investiranih tudi marsikje na svetu. Še najhitreje se je "tiskanje denarja" poznalo pri ceni zlata, zdaj pa se počasi preliva tudi v druge dobrine. Podvojitev v 10 letih bi morala biti posledica ca. 7% gospodarske rasti, če naj bi ohranili enake cene. Ker je bila rast bolj v stilu 2-3%, je bila torej inflacija približno tista razlika. Kar je bilo razlike, pa je denar, ki se je "zataknil" v raznih rezervah drugih držav in bo prej ali kasneje prispel "nazaj k mami", torej v EU, kjer bo treba za tiste evrske listke dati kaj konkretnega. Razumem pa precep sedanje oblasti: če bo še naprej inflacija, bo tega "konkretnega" razmeroma malo, če pa ne, bo treba pokazati več. Po drugi strani, večja bo inflacija, manj si bo kdo želel hraniti evre in prej bodo prišli na trg. What a difficult job.

"Sicer pa to ni tako čudno, ko pa eden izmed najbolj poznanih ekonomistov Jože Mencinger pravi, da je potreba po reformah le evropski blef."

Pravilno bi bilo; ... najbolj poznanih kvazi ekonomistov in bleferjev Jože Mencinger pravi, ...

Samo da takrat so bile trošarine bencina in elektrine na minimumu ki ga dovili EU, danes jih Pahorček dviguje ker preveč zapravi.

Halol če sam z 3k ne preživi, kako lahko takemu človeku zaupamo državno blagajno. Ta človek je totalen blefer ali pa je res nesposoben in zapit kot tele.

evo, še ena zanimiva zadeva.
kako poteka proces v usa.

www.youtube.com/watc...PWH5TlbloU