Stane,ravno zdej nalagaš na pol nage pupike z neta...

Učinkovitost sedanje vlade pa taka.................

So what

Tole izgleda da prehaja v exponentno rast.

Glede na to kaj v svetu pomenimo, kako zanimivi smo za tuje investicije, kakšne odnose imamo s sosedi, kakšne imamo politike, pa še kaj bi lahko naštel..., smo v p.m.!

[IN6_dus]
> [XFILB]
> So what

Za celotno sliko manjkajo še podatki o depozitih države, občanov in podjetij.

in dolgovi občin

Saj, če ne bi bil tak cenen politikant, bi morda lahko postal čisto spodoben ekonomist.

[sivi pinot barique]
Stane,ravno zdej nalagaš na pol nage pupike z neta...

Jaz mu bom poslal kak paket v čuzo, če mi bo kaj ostalo od penzije.

Meni je pri vsem tem nekaj nejasnosti:
1. Jaz posodim Janezu 100€, Janez posodi Marjanu 100€. Celoten dolg nas treh ni 200€ ali pač. V bistvu sem jaz posodil Marjanu?
2. Več ali manj si vsi (janezi, podjetja, države) izposojamo denar od banke? Jaz sem si od NLB :) . Od koga si NLB? Verjetno bo negdo odgovoril, da od Deutscehe bank (lahko vstaviš poljubno banko). Od koga si sposodi Deutsche bank? ECB? Kje dobi ECB denar? Natisne ga! Ampak problem je, da ga posodi za obresti. In tudi, če so te minimalne deluje, obrestno obrestni račun
3. Včeraj je v enem članku pisalo, da iamamo Slovenci 22mrd € depos
zitov in gotovine. Kako lahko iz tega vrnemo ves dolg 69mrd€? Sedaj se bo negdo pojavil in rekel, da smo se izposodili v tujini, ampak sem prepričan, da je pri vseh državah podobno!
4. Podobno vprašnje se mi zastavlja na ravni grafa kjer je prikazan dolg držav po celem svetu. Kdo je glavni kreditodajalec? Pri kom se na koncu steka ves dolg?

HINT:

fiat curency, obrestno obrestni račun

Tu pa nastopi največji problem. NA svetu je denar v primanjllaju zato se ljudje borimo zanj, kar pa prinaša vojne, lakoto...

Ah verjetno pa samo posatvljam napačna vprašanja, saj tudi ne razumem raznih izvedenih finančnih instrumentov. Bolje da grem spat, jutri pa v službo se boriti za tiste evre, da me ne bo negdo nadomestil (jih precej stoji v koloni pa ne na ZZRS ampak na Kitajskem, Indiji, kmalu pa tudi pod Saharo.

[s69t]
> Public enemy: Slovenski dolg znaša astronomskih 69 milijard evrov

35k na glavo od komaj rojenega dojenčka do 110-letne praprababice v domu upokojencev

Prej 70k na aglavo aktivnega prebivalca.

Ko pa vržeš iz enačbe še celoten javni sektor pa 110k na glavo.

Če pa vržeš ven ševse tiste firme, ki v resnici poslujejo zgolj z javno upravo (in tega je veliko) pa...???

TITO je bil kljub svojim napakam profesor za vse naše dosedanje vlade in gospodarstvenike po letu 90.Redkim izjemam se opravičujem.

Praktično je ni države na svetu, ki ne bi bila zadolžena. Kdo je potem ta, ki vsem tem državam posoja denar?

[valsidalado]
'Ves denar v obtoku je v bistvu dolg, ki se (delno) vrača v emisijsko banko' (Zeitgeist). Dolgovi torej sami po sebi niso nič slabega, prej obratno. Pomembno je denar vlagati v pametne projekte, s katerimi je možno ustvarjati novo dodano vrednost in olajšati življenje in proizvodnjo ljudi (in tudi vrniti dolgove), obenem pa varovati okolje. Odpor do zadolženosti je odraz ustvarjalne krize! Projekti!

Točno to! Ni problem, koliko smo zapufani, problem je, da v 20 letih ni od teh pufov nič za pokazat. Pleh je zrjavel, ceglov smo imeli očitno dovolj. Da bi ustvarili nekaj, s čemer bi bili danes konkurenčni v svetovnem merilu, pa ni bilo interesa.

Bojim se, da je Slovenija priložnost zapravila. Teh 20 let je bilo najbolj kiritičnih in najslabše vnovčenih v vsej naši zgodovini. Zato se tudi vračamo tja, kjer smo bili. V slabe plače, brezposelnost itd. In spet bomo tisto, kar smo bili - balkanski reveži.

Kaj pa mega zadolženost slovenskih občin, ki so se kot Titova inflacija razlezle po Sloveniji.

Skupni dolg se bo postopoma znižal, saj kmalu (skrbno izbrana) podjetja ne bodo več toliko zadolžena, kajti bodo milijardni krediti odpisani in sanirani preko fiktivne dokapitalizacije paradržavnih bank(omatov).

[bon25]
TITO je bil kljub svojim napakam profesor za vse naše dosedanje vlade in gospodarstvenike po letu 90.Redkim izjemam se opravičujem.

Profesor kriminala in nategovanj in zadolževanj.

če pogledamo grafe bollj natančno vidimo, da je dolg države še kar vzdržen, če ga primerjamo z dolgom drugih držav. Res se je povečal leta 2009, vendar je to bila posledica dejstva, da je država 2009 začela sanirati finančni sektor in gospodarstv, ki sta se prekomerno zadolžila zlasti v obdobju 2004-2008.

Če sem pristranski, kot je g. Kovač v svojem članku, ko napiše da je dolg države eksplodiral v letu 2009 v času vladanja g. Pahorja, sem lahko pristranski tudi jaz in zapišem, da gre pri tem za posledico reševanja eksplozije zadolževanja podjetij in v manjši meri gospodinjstev v času vlade g. Janše, ki tedaj (v letih 2004 -2008) ni znala ustaviti navedene eksplozije zadolževanja navedeniih sektrojev. Iz priloženih grafov se da kot pravilno izvesti obe pristranski trditvi.

Glede tega, kako pri določanju višine dolga upoštevati dane garancije in poroštva velja več šol. Eni dane garancije in poroštva enostavno prištejejo k dolgu, čeprav gre za potencilano obveznost, za katero ne vemo ali bo nastala. Tako bo državne garancije potrebno plačati le, ali če prvotni dolžnik dolgha ne poravana. In garant ima praviloma tudi rgeresno pravico. Kako tako potencialno obveznost upoševati? ESA 95, ki je merodajen za poročanje držav članic pozna dugačno rešitev kot g. Kovač, ki garancije enostavno prišteje k dolgu. Pri bankah se garancije vodijo izvenbilančno.

Za definicijo po ESA glej točko II.4.3 na straneh 95 -97:
epp.eurostat.ec.euro...ms_an1.pdf

Ker je temljno pravilo, da se dolg šteje v bilanci podjetja dolžnika, vse dokler podjetje, za katerega je država dala garncijo, ne moremo vseh danih garancij ensotvano prišteti k državnemu dolgu. Najbolj znani primer v Sloveniji je DARS, ki ima sam lastni vir za finanicranje (cestnine). Šele, ko bi država morala poravnati dolg iz naslova dane garancije, bi se potencialna obveznost preknjižila v njeno bilanco.

Razen te metodološke nedoslednosti, pa članku g. Kovača ne gre dosti očitati, zlasti njegovi pozivu k zaustavitvi zadolževanja. Vendar g. Kovač ne pove, kdo naj "zaustavi" zadolževanje.

Vlada ima neposredni vpliv ne na dolg države. Tega mora v naslednjem obdobju nedvomno znižati. Vendar vlada v svobdnem trženm gospodarstvu nima neposrednih možnosti vplivanja na zadolževanje finančnih ustanov, gospodarstva in pospodinjstev. Ukrepa lahko le deloma in le posredno. Npr. z zvišanjem davkov na potrošnjo zniža zadolževanje gospodinjstev. Z manj izdanimi jamsti in poroštvi posredno vpliva na zadolževanje gospodarstva (npr. država ne da jamstva za TEŠ 6 - in nobena banka ne bo kreditirala gradnje TEŠ 6). Na zadolževanje finančnega sektorja, podjetij in gospodinjstev vpliva tudi ECB. Če bi povišala obrestno mero, bi bilo zadolževanja manj (vsaj v teoriji). Nekaj lahko storijo tudi nadzorniki finančnih trgov, z zahtevami po višjih rezervacijah, vendar potem domači finančni posredniki postanejo nekonkurenčni, saj se zlasti podjetja in tudi gospodinjstva zadolžujejo v tujini. Torej razen pozivanja k omejevanju zadolževanja od g. Kovača nismo videli predloga, kako zmanjšati zlasti dolg podjetniškega sektorja.

Iz navedenih razlogov in metodoloških nedoslednosti članek g. Kovača pač ne zasluži oceno odlično, marveč morda 7/10.

Da ne boš pristranski, poglej le dolg države.

l.p.
Robert

p.s. oračaj gor ali dol, tako nesposobne vlade, kot je sedanja, Slovenija še ni imela. Recesija upoštevana!

Dolgovi občin so konsolidirani v dolg države. Pa tudi dolgovi SPIZ in zdravstvenega zavarovanja.

[Leffe]
Dolgovi občin so konsolidirani v dolg države. Pa tudi dolgovi SPIZ in zdravstvenega zavarovanja.

Odvisno, a verjameš Križaniču al Šoltesu...

Se sicer nisem spuščal v podrobno analizo razlišnih staišč g. Križaniča in g. Šoltesa, vendar se mi ne zdi da bi bilo med njima sporno izkazovanje dolga občin, SPIZ in zdravstva. Sporen naj bi bil dolg drugih paradržavni podjetij in dana državna jamstva. Vendar kot rečeno, nisem podrobno bral poročila RS in pojasnil MF in SUSR.

Dolg sploh ni tako problematičen, če bi se zadolžili za nekaj kar nam bo v prihodnosti prineslo toliko večje prihodke. Vendar pa tega ni, v 20 letih nismo ustvarili z javnim dolgom ne ustreznega poslovnega okolja, ne poštimali šolstva. Večino tega denarja zmečemo samo v črno luknjo, ki se imenuje javni sektor in nadomestila za brezposelne (katerih večina ni postala v 20 letih nič bolj fleksibilna, ne bolj izobražena, ne misleča), za preplačane avtoceste, in reševanja politično nasedlih bank.

Fascinantne številke, ki ponovno dokazujejo, da je denar neresničen. Izjavo vzamem nazaj takoj ko mi nekdo pove komu dolgujemo? Seveda z odgvorom: tistemu, ki jih tiska ne bom ravno zadovoljen.

KDAJ mislimo ta dolg zmanjšat ???? Sranje ..... totalno

Tako je Kimi !! Črna luknja so vse tiste kofetkarice po javnem sektorju ( bolj mislim na upravo)
Mia , 32

Če janševa vlada ne bi prijateljem tajkunom pod mizo prodajala državnih podjetij ter jim za bonus na dobro ime dajala neomejeno kreditov-potem bi bila podjetja nekajkrat manj zadolžena.

Slovenija bi imela pa danes vsaj dvakrat večjo gospodarsko rast kot jo ima.

Ker je janševa vladavina praktično v celoti uničila vsa naša podjetja, država sedaj nima drugega izhoda, kot, da z zadolževanjem vsaj deloma blaži krizo.

Nekje se mora konec naredit ... Slovenci , ne zapravimo lastne države

Lepo ste napisal, potrudil .... Glede Janše se strinjam
Mia,32

[Maj]
Če janševa vlada ne bi prijateljem tajkunom pod mizo prodajala državnih podjetij ter jim za bonus na dobro ime dajala neomejeno kreditov-potem bi bila podjetja nekajkrat manj zadolžena.

Če tega ne bi pred Janšo počele že vse druge vlade in če tega ne bi počela tudi zdajšnja vlada, bi bila v Sloveniji lahko tudi jaz in ti milijonarja, penzije bi se pa plačevale iz naših obresti..

Zadolževale so se vlade pred Janšo, zadolžuje se vlada po Janši,zadolževala se bo vlada ki pride po tej.... Saj ni druge možnosti, razen če se nacionalizira vse premoženje. Potem bi se vlada / katerakoli / zadolževala malo kasneje. Včasih si recimo vedel da dobiš 3 kg kruha za 1 kg mesa, liter bencina je bil manj kot pol kile kruha..Tudi čips ki ga delajo iz krompirja po 0,3 EUR/kg je bil manj kot salama. Sedaj je že okoli 10 EUR/kg.... Ker smo izgubili občutek za realne vrednosti, nas pač propaganda z lahkoto usmerja. Ampak za osnovne živila še vedno ne potrebuješ veliko. Liter mleka, kila kruha, kila sadja in nekaj mesa je še vedno cca 10 EUR. Zadošča za najmanj en dan.