"Ko bo svetovno gospodarstvo spet začelo rasti, bi vlade, seveda, že morale imeti pripravljene načrte za zvišanje davkov in zmanjšanja svojih izdatkov. O tem, kako pri tem doseči pravo ravnovesje, se bodo kajpak kresala mnenja."

V osnovi se strinjam, menim, da je potrebno v jedru omejiti špekulativne dejavnosti. Pri čemer želim povedati, da so špekulacije do neke mere dobre in koristne, vendar nekaj desetletij nazaj imajo po mojem mnenju bistveno preveliko težo, spet se utegnejo kresati mnenja, kako zadevo uravnovesiti. Denar brez kritja daje malo spodbude, da se bo kaj spodbudnega v korist navadnega smrtnika tudi zares zgodilo. Denar brez kritja je dobra priložnost za posameznika, po drugi strani pa past za večino.

Kolikor vem ima država vedno MANJ premoženja in vedno VEČ dolgov. Ko bo prišla kriza pa bo premoženje vredno samo še 1/2 današnje vrednosti, ker je danes še vedno močno PREVREDNOTENO.

Take ideje so preživete, prežvečene ter izpljunjene na smetišče zgodovine. Ne moreš več porabiti kot zaslužiš. Baby boom generacija je mislila da se bo šla lahko hokus pokus finančne igre ter da bo kar naenkrat svet (seveda njihov - ZDA, VB, Avst) v prosperiteti iz lufta brez realnih osnov. To kar je danes je še kakih 10% nad normalnim stanjem - večna gospodarske rasti v Sloveniji in na svetu v zadnjih desetletjin je posledica enormnega zadolževanja v preteklosti. In kaj je ostalo zdaj ? Nič razen dolgov. In "nasvetov" think tankov ki so zakuhali krizo da je rešitev še več zadolževanja.

[MinZaRes]
Take ideje so preživete, prežvečene ter izpljunjene na smetišče zgodovine. Ne moreš več porabiti kot zaslužiš.

Ne, pa ni res. Zadolževanje se še kar pospešeno povečuje. Mogoče, da bo te igrice kmalu konec, a zaenkrat še ne. Sem pa včeraj videl graf, po katerem vsak dolar dolga, danes proizvede 40 centov minusa. Če je temu res tako, potem konec igre res ni več daleč.

[shevchenko]
> [MinZaRes]
> Take ideje so preživete, prežvečene ter izpljunjene na smetišče zgodovine. Ne moreš več porabiti kot zaslužiš.

Ne, pa ni res. Zadolževanje se še kar pospešeno povečuje. Mogoče, da bo te igrice kmalu konec, a zaenkrat še ne. Sem pa včeraj videl graf, po katerem vsak dolar dolga, danes proizvede 40 centov minusa. Če je temu res tako, potem konec igre res ni več daleč.

Igra se je že davno končala. Kitajski renminbi je glede na PPP realno vreden kakih 300% več kot je umetni "tržni" tečaj. V naslednjih petih letih je čisto realno pričakovati nadaljno stagnacijo ali poglabljanje krize na zahodu ter rast Kitajske, ki ima tudi več kot trilijon obveznic ZDA in zahodnih držav. Prišel bo dan, ko bodo v Pekingu pustili renminbiju prosto valovanje in čez noč bo Kitajska največje svetovno gospodarstvo. ZDA, Evropa in Japonska pa na pokopališču zgodovine z na glavo postavljeno starostno piramido in javnimi dolgovi ki bodo presegali 200% BDPa, po možnosti pa še s kakšnimi uber hiberinflacijami.

To ni igra enega, ko ta en to je v tem primeru zahodna civilizacija naredi mogoče celo nezavedno obredni harakiri pride na parket nov igralec. In ta nov igralec je Kitajska in Indija.

Še mali otroci vedo, da vsak balon poči, če vanj neprenehoma vpihavamo zrak. Še vedno velja, da se lahko porabi toliko, kolikor se ima. Če kdo misli, da v Sloveniji te zakonitosti ne veljajo, potem blefira ali pa nima osnovnih znanj za vodenje podjetja. Kriza konec 20-ih let se je končala z vojno in siromaštvom. A je potem to cilj globalizacije? Krediti za lastninjenje so zmanjšali sredstva za razvoj. Najbolj pohlepni managerji vedno računajo na denar iz proračuna, vanj pa ne želijo vplačevati svojih obveznosti. Če ne gre drugače, najamejo kredite pri bankah, jih ne vrnejo in nato država, pardon, davkoplačevalci pokrivamo dokapitalizacije bank. Menim, da je to najgrša kraja, ki je možna na račun tistih, ki dejansko komaj životarijo.

...ko pa pride teta inflacija...po pa vse z metlo po hrbtu...in ni ga FED-a in ECBja, ki bi jo enostavno zautavil (brez gromozanskih stroškov za narodna gospodarstva).

Ta Štiglic je tipičen levičarski kejnezijanec, ki mu kot vsem podobnim ni jasna ena in edina stvar: iz krožnika ne moreš vzeti več kot je gori. To počnejo cela sredozemska EU, Japonska, zdnje čase ZDA in to bo pripeljalo do hudiča in pol. Razlogov, da je kejnezianizem zgrešil svoje bistvo je ogromno in bi bilo sedaj o tem preveč za pisati. V bustvu je ta sistem deloval dokler ni bilo na svetu osnovne infrastrukture in je bil svetlobni preskok, če si naredil železnico ali cesto ( katerih prej ni bilo ). Kaj bomo gradili sedaj ? Cesto nad cesto, železnico v 2 nadstropjih, izobraževali ljudi do 30 leta ? Nič več se ne da narediti zato je kejnezijanski model preživel. Še ena zadeva je sporna. O državnem zapravljanju odločajo politiki in to je največja katastrofa. Odločajo ljudje, ki se jim ne sanja o ekonomiji. In s kakšnim namenom zapravljajo davkoplačevalski denar ? Z namenom, da denar namenijo za projekte, ki jim prinesejo največ političnih točk. Kje je tu kakšna ekonomika investiranja, donosnost investicij ? Zame je stvar izredno preprosta. Kdor zagovarja kejnesianizem ima za bregom avtomatično nekaj s čimer se bo okoristil politično, če ne celo osebno. Zato sem absolutno proti temu pristopu. Ta denar bi drugače ostal pri ljudeh in noben nerazgledan politik mi ne more soliti pameti, da ljudje/jaz ne bom tega/svojega denarja zapravil neskončno bolj koristno.