Zdaj me samo še zanima ali ste vi novinarji Financ iz čiste treme do velespoštovanega bankirja pozabili zastaviti gospodu Arharju moja očitno neprijetna vprašanja ali pa jih je gospod Arhar nekako "ponesreči" spregledal?

Kaj mi lahko na Financah odgovorite na to vprašanje ali je tudi to prehudo za vas?

V vsakem primeru meni je po dveh vaših intervjujih kristalno jasno kdo vedno pije in kdo vedno plača...

To da UniCredit ni financiral manadžerskega odkupa Istrabenza je seveda laž. Res je, da se je na zunaj to videlo, kot kredit za "obratna sredstva", toda, če se ta "obratna sredstva" uporabijo za odkup, potem je to financiranje odkupa...

Grem v trgovino in vzamem izdelek s police in grem mimo blagajne: torej nisem nič ukradel.
1) Vzeti izdelek s police ni kraja.
2) Iti mimo blagajne ni kraja.
=> Torej: nisem kradel!

Pa je res tako?

Treba je pogledati CELOTNO SLIKO, ne pa samo posamezne dele...

Gospod Arhar me je pa razočaral s tako izjavo. Že iz prakse vemo, da ima vsebina prednost pred formo. Če si pa pravnik, pa veš tudi, da obligacijski zakonik tudi eksplicitno poudarja, da ima vsebina prednost pred formo. In to je sprenevedanje. Brez veze tako Arharjevo tolmačenje, saj vsi vemo za kaj gre. V vsakem primeru nekdo, ki ima 100.000 evrov v žepu, ne more kupiti drugače holdinga za milijardo, kot pa v škodo krovnega podjetja in vseh hčera. Od nekod je treba izcuzati profit za polačilo pufekov. V vsakem primeru je treba plačevati obresti, glavnico, za razvoj pa ostane minus milijarda.

Saj pufeki so na splošno čisto vredu za gospodarstvo. Tisti, ki kaj vemo o monetarnem sistemu, vlogi centralnih in komercialnih bank, knjižnem denarju, denarnem multiplikatorju vemo, da je to čisto dobro za celotno gospodarstvo. Pač za ljudi pa, kolikor si znajo sami zauzdati te tokove in "prikrite izgube" varčevalcev zlasti držalcev gotovine in depozitov na vpogled.
Ampak v primeru Bavčarja je šlo vse malo predaleč. Zračunajte, koliko je njemu in kompaniji manjkalo za odkup 1 mia vrednega holdinga. Ja skoraj 1 mia, ki jih je treba pa realno od nekje potegnil. To je pa samo iz realnega sektorja, torej od tam, kjer so dobili s pufeki vzvode za izcuzavanje.
In pufeke je kar v največjem deležu med bankami požegnal Arhar.
Verjetno dobro, da se je tako izšlo, ker bi sicer Bavčar ratal slovenski Rockefeller. Edina razlika bi bila, da je hoter Bavčar to narediti v 10 letih brez vložka. Rockefellerji pa so imperij zgradili predvsem sami in to v znatno daljšem časovnem obdobju.

"V naši banki financiramo od fizičnih oseb do malih in srednjih podjetij"

Zelo zanimiva in nenavadna trditev, sploh če vzamemo v obzir, da tole pravzaprav trdijo kreditni referenti na vseh bankah, pa sem govorila kar z nekaj od njih na različnih bankah. Ko pa se pogovarjaš s podjetniki, pa vsi v en glas trdijo, da to pač ni res. Zdaj pa mene zanima, kje so tisti, ki dobivajo kredite? Zgleda, da poznam samo nesposobne podjetnike s slabimi programi, tisti ta sposobni pa gredo mimo mene.

"Tako je na nek način obstajala možnost, da je ta agencija imela podobna pooblastila kot centralna banka kar pomeni, da je sama tudi lahko izdajala denar."

...na nek način obstajala možnost..."
In kaj naj to pomeni? A je izdajala denar ali ni? In če ga ni izdajala, potem te možnosti pač ni bilo, a ne? Na nek način obstaja možnost za vse živo, pa potem v realnosti v resnici ni možnosti, a ne? Zopet prazne besede, ki so same sebi namen.

"da morajo imeti poslovne banke kot finančni posredniki račun pri centralni banki, ker je le slednja tista, ki ima zakonska pooblastila za izdajanje denarja,"

Drži, vendar smo že ugotovili, da denarja ni izdajala, zato je tale navedba pravni nesmisel.

"da je odgovornost ravno za denarno politiko izključno samo pri centralnih bankah v vseh državah in ne eventualno tudi pri tretjih inštitucijah, kot je recimo omenjena agencija."

Tudi tole drži, vendar ni imela odgovornosti za denarno politiko, zato je tudi tale navedba pravni nesmisel.

"To je torej tudi dodatni argument za to, da bi, na splošno gledano, banke morale biti konkurenčnejše od inštitucije, ki je opravljala izključno plačilni promet med domačimi subjekti..."

Dodatni argument za na splošno gledano??? Prosila bi za prevod tele besedne gimnastike, ker smisla tega ne uspem razvozlat. Na splošno in konkretno gledano so banke dražje. Kaj bi bilo če bi bilo pa je tema za filozofe in so nepristojne, v kolikor prihajajo iz ust človeka na njegovem položaju.


"Vemo, da banke opravljajo plačilni promet tako doma kot tudi s tujino. "

Tole vemo, vendar kaj ima ta navedba veze z vprašanjem:

"Pred prestavitvijo plačilnega prometa na banke je bil namreč plačilni promet v Sloveniji hitrejši in za stranke cenejši."?

Poleg tega je imela Agencija za plačilni promet kontrolo nad zapadlimi plačili vključno s kontrolo nad plačanimi davki in prispevki na plače. Banka ne kontrolira nič, samo izvaja. In tudi argument, da cel svet dela na način preko bank ni nikakršen argument, vedno se najde nekdo, ki neko novo stvar, ki naj bi stvari izboljšala, uvede prvi, ostali pa potem skopirajo in ne vem zakaj naj bi mi vedno samo kopirali druge oz. zakaj naj bi bil sklicevanje na cel svet sploh nek argument, če ta sistem očitno pri nas ne deluje sploh. Če nekaj ne deluje sploh, je treba to spremeniti ali pa nadgraditi, pri nas pa ne naredimo nič, se pa lepo fino sklicujemo na druge. Če se že sklicujemo na druge, pa bodimo vsaj toliko pošteni, da povemo, da druge kopiramo samo v nekem malem delu, ostali imajo poleg plačilnega prometa preko bank še ukrepe, s katerimi nadzirajo plačila in kaznuje neplačnike. Pri nas tega ni, se pravi da pri nas ni ne tič ne miš. Ali v celoti skopirajmo sistem iz tujine ali pa uvedimo nazaj Agencijo. Tale sedanji sistem pa je za en drek.

Kdo še Arharju verjame,morda kakšen naivnež.
Osebno Arhar se je največ zavzemal za
pomoč Bavčarju,očitno ne brez razloga.
Najbolj pošteno bi bilo,da svoje mesto
prepusti mlajšem in sposobnejšem bankirju.