Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Nekdanji Martin Krpan išče dobre gostilne
Strani: 1
sporočil: 178
Mogoče za začetek ne bi bilo slabo o novem sodelavcu Financ na
kratko podati nekaj informacij s področja, za katerega
naj bi bil zadolžen:
1. Meni, da je v Burgundiji (pa tudi drugod) običajna praksa, ko celotna prva fermentacija rdečih vin poteka v barikih. Na vprašanje kateri konkretni burgundski vinski pridelovalci to prakticirajo in kako naj bi to dejansko potekalo, dosedaj še ni bilo odgovora. Sam namreč bolj ali manj redno hodim v Burgundijo od leta 2004 in obiskujem nekatere pridelovalce, ki sodijo v sam svetovni vrh, pa takšne prakse nisem nikjer zasledil.
2. Je podprl trditev predstavnika vinske stroke zaposlenega na Biotehniški fakulteti, da je 70 % slovenskih penin kakovostno enakovrednih šampanjcem, 30 % pa celo še boljših od njih. Tom Stevenson, kateri je pred časom obiskal Slovenijo, še zdaleč ni bil takšnega mnenja. Na vprašanje, kam bi uvrstil slovenske penine na lestvici od 1 do 10, je bil njegov odgovor 2,5.
3. Že pred časom je bilo v eni reviji objavljeno sicer promocijsko gradivo podpisano s Sršen & Sršen, kjer je bilo navedeno, da cviček ni vrhunsko vino predvsem zaradi tega, ker so v zvrsti poleg rdečih dovoljene tudi bele sorte. Mešanje belih in rdečih sort namreč niti ni tako nenavadna praksa. To velja tako znotraj EU kot tudi izven nje.
4. Določenim slovenskim gostilnam bi podelil celo 2 ali 3 Michelinove zvezdice. Pustimo ob strani, da ni Michelinov inšpektor. Iz praktično prve roke lahko povem, da Michelina do pred kratkim slovenske gostilne glede ocenjevanja sploh niso zanimale in ga tudi v bližnji prihodnosti naj ne bi. Da se niti ne omenja velike razlike med sistemom ocenjevanja gostiln pri Michelinu in dosedanjim sistemom ocenjevanja gostiln novega sodelavca Financ.
Pa še kakšna dodatna zadeva bi se našla.
Marko
1. Meni, da je v Burgundiji (pa tudi drugod) običajna praksa, ko celotna prva fermentacija rdečih vin poteka v barikih. Na vprašanje kateri konkretni burgundski vinski pridelovalci to prakticirajo in kako naj bi to dejansko potekalo, dosedaj še ni bilo odgovora. Sam namreč bolj ali manj redno hodim v Burgundijo od leta 2004 in obiskujem nekatere pridelovalce, ki sodijo v sam svetovni vrh, pa takšne prakse nisem nikjer zasledil.
2. Je podprl trditev predstavnika vinske stroke zaposlenega na Biotehniški fakulteti, da je 70 % slovenskih penin kakovostno enakovrednih šampanjcem, 30 % pa celo še boljših od njih. Tom Stevenson, kateri je pred časom obiskal Slovenijo, še zdaleč ni bil takšnega mnenja. Na vprašanje, kam bi uvrstil slovenske penine na lestvici od 1 do 10, je bil njegov odgovor 2,5.
3. Že pred časom je bilo v eni reviji objavljeno sicer promocijsko gradivo podpisano s Sršen & Sršen, kjer je bilo navedeno, da cviček ni vrhunsko vino predvsem zaradi tega, ker so v zvrsti poleg rdečih dovoljene tudi bele sorte. Mešanje belih in rdečih sort namreč niti ni tako nenavadna praksa. To velja tako znotraj EU kot tudi izven nje.
4. Določenim slovenskim gostilnam bi podelil celo 2 ali 3 Michelinove zvezdice. Pustimo ob strani, da ni Michelinov inšpektor. Iz praktično prve roke lahko povem, da Michelina do pred kratkim slovenske gostilne glede ocenjevanja sploh niso zanimale in ga tudi v bližnji prihodnosti naj ne bi. Da se niti ne omenja velike razlike med sistemom ocenjevanja gostiln pri Michelinu in dosedanjim sistemom ocenjevanja gostiln novega sodelavca Financ.
Pa še kakšna dodatna zadeva bi se našla.
Marko
sporočil: 10
Kot hrvaški STROKOVNJAK, naj ovem:
1.;2. ne morem koemntirati, kaj nisam takav strokovanjak za vina, al ipak slišim da slovenske penine, daleko zaostaju za slovenskim vinima. MOVIA, MARJAN SIMČIĆ, EDI SIMČIČ, so svetovne marke, tako za njima Batič in Kupljen, drugi prihajajao.
3.) MICHELIN ma pamatnijeg posla, engo ocenjviati malu SLO i malu CRO. Pa nije još niti gostilne v Moskvic ocenil, niti Varšavi!! V SLO, sigurno, kad usporedim s Avstrijom, si MICHELINA zasluže: HIŠA FRANKO, DVORAC ZEMONO, PIKOL, JB. Za druge ne vem.
Zdenko Padjen
sporočil: 178
zdenko06 je napisal(a):Najprej o protislovnosti - človek bi skoraj podvomil o vaši strokovnosti, ko sami za sebe izjavite, da ste STROKOVNJAK in hkrati priznavate vašo pomanjkljivost pri poznavanju vin. Poznavanje vin oziroma poznavanje postopka pridelave vina je pa ja elementarna stvar.
Kot hrvaški STROKOVNJAK, naj ovem:
1.;2. ne morem koemntirati, kaj nisam takav strokovanjak za vina, al ipak slišim da slovenske penine, daleko zaostaju za slovenskim vinima. MOVIA, MARJAN SIMČIĆ, EDI SIMČIČ, so svetovne marke, tako za njima Batič in Kupljen, drugi prihajajao.
3.) MICHELIN ma pamatnijeg posla, engo ocenjviati malu SLO i malu CRO. Pa nije još niti gostilne v Moskvic ocenil, niti Varšavi!! V SLO, sigurno, kad usporedim s Avstrijom, si MICHELINA zasluže: HIŠA FRANKO, DVORAC ZEMONO, PIKOL, JB. Za druge ne vem.
Zdenko Padjen
Najboljša vina vseh naštetih (pa še kakšen slovenski pridelovalec bi se našel) so definitivno zelo dobra vina v globalnem kontekstu. Vendar pa ta vina primerjati s prvo svetovno ligo oziroma z najboljšimi svetovnmi primerki, tako kot to počno nekateri v Sloveniji brez vsake refleksije (recimo primerjava slovenskih chardonnayev z Montrachetom) je povsem iz trte zvito. Konec koncev so to povedali tudi nekateri ugledni tuji vinski pisci (Coates, Robinson in Stevenson). Da se niti ne omenja, da najbolj vplivna svetovna vinska publikacija slovenskih vin sploh še ni ocenila. Pa upam, da ne boste, tako kot nekateri pri nas, to pripisali slovenski majhnosti oziroma "nerazpoznavnosti".
A propos opazkam glede Michelina: neumnost. Michelin bi definitivno prišel v Slovenijo, če bi bile slovenske gostilne v globalnem kontekstu res tako dobre kot to menijo nekatari slovenski publicisti. Če bi bilo res, kar trdite, tudi Češka ne bi imela svoje prve Michelinove zvezdice. Pa jo ima. In Češka je leta 1990 startala s precej nižjega začetnega izhodišča kot Slovenija.
Se pa strinjam ,da so omenjene gostilne blizu ene Michelinove zvezdice. Ena izmed njih je mogoče celo med eno in dvema zvezdicama. Na osnovi mojih dosedanjih izkušenj je namreč velika razlika med eno in dvema zvezdicama, med dvema in tremi pa ne tolikšna. Da pa slovenske gostilne sodije med najboljše na svetu, je pa spet pretiravanje brez primere.
Še o sistemu ocenjevanja gostiln - vsak resen takšen sistem bi moral izpolnjevati vsaj dva potrebna pogoja. Ki pa še nista zadostna. Ali jih dotičen sistem izpolnjuje, je pa odgovor tudi na dlani.
Marko
Strani: 1
