... klet Jeruzalem Ormož za muškatno penino 2007. ...
 
Omenjena penina naj bi šla skozi celoten postopek pridelave (prva fermentacija, druga fermentacija, ležanje na drožeh, ...) v samo pol/tričetrt leta? Če to drži, so slovenski vinarji pravi inovatorji. Ne pa tako kot recimo pridelovalci šampanjcev a la Krug, Salon et consortes, kjer samo ležanje na drožeh traja več let.
 
Zgoraj omenjena gospa pa bi mogoče lahko tudi malce bolj razložila svojo izjavo, da je 70 % slovenskih penin kakovostno enakovrednih šampanjcem, 30 % pa celo še boljših od njih. Še posebej vis a vis mnenju Toma Stevensona o slovenskih peninah.
 
Marko

Te bele table so pa prav nagnusno grde!

Zakaj moramo res čisto vsako bedarijo prevzeti od EU?

Muškatna penina kleti Jeruzalem Ormož je tri leta zapored prvak slovenskih penin in ta naziv si tudi zasluži, kar potrjujejo tudi potrošniki. Res pa je tudi, da gre to mnogim na živce, kako lahko Prleki pridelajo teko dobra vina. Glede postopka pridelave, pa vas vse, ki vas to zanima vabimo na Jeruzalem, pa bomo kakšno okrog tega rekli.

Ja, ja, ni slabo, da se o temi, o kateri se piše, obvlada vsaj osnovne stvari. Tudi z vinom ni nič drugače. Čeprav v Sloveniji nekateri mislijo drugače. In se njihov mentalni horizont v najboljšem primeru konča nekje na zahodni meji Furlanije. Potem pa niti ni čudno, da v takšnem kaotičnem sistemu, kjer se ne ve, kdo pije in kdo plača, tudi nekateri, od katerih bi to še najmanj pričakoval, svoj pogled na svet vina razlagajo na precej nenavaden način (http://forum.finance...643#144643< /a> ).

@zabavam: Prvič, če vaš komentar leti name, bi se morali malce bolje potruditi. V pomoč vam je lahko tudi ponovno branje mojega prvotnega komentarja v zvezi z letnikom omenjene penine. Drugič, ker sem že poskusill Jeruzalemsko Muškatno penino (pa ne letnik 2007, :-), je moj komentar sledeč: Škoda časa in denarja za mojo pot v Jeruzalem, si rajši doma odprem Pol Roger 1996 ali 1998, če pa sem posebej dobro razpoložen pa celo Krug 1988 ali 1990. Vam bi pa toplo priporočil malce več samorefleksije. To je prvi korak, da v tako kompetitivnem svetu, kakor je vinski, sploh zavzamete pravilno startno pozicijo.  

Marko

P. S.: Sem moral pa tisto žogico vrniti preko mreže res precej močno, saj še dosedaj ni bilo nobenega odgovora.

Seveda vse moje zgornje pisanje velja ob predpostavki, da gre za resnejšo (brut) penino (vrhunski naravni pogoji, vrhunsko osnovno vino, ustezna primarna in sekundarna fermentacija, ustrezno dolgo ležanje na drožeh/avtoliza kvasovk, ...) in ne instant penino. In mene kot pivca edinole prva zanima.

Marko

Lalou: Kot lahko preberem res obvladate peninsko sceno, jaz sem se omejil le na področje Slovenije, do tja kamor se pije penina Jeruzalem. Kakšna pa je potem metoda pri tako opevani SREBRNI PENINI, v čem se metodi razlikujeta?
Žogica je bila res močna, pe ne tako, da je nebi mogel vrniti, v tem času sem bil na Jeruzalemu in sem poskušal odlična vina priznanih SLOVENSKIH vinogradnikov. Lepa vina še lepši ambient, najboljša družba.
Ni bilo škoda časa in denarja.
Zanima me kako ocenjujete slovenska mirna vina?
l.p.

Še vedno nisva prišla skupaj glede letnika Muškatne penine. Je trenutno zadnji letnik na tržišču res 2007 ali ne? O srebrni penini po moje ni vredno izgubljati besed. Slovenske penine, katere je vredno omeniti, so Medot, Jakončičeva Carolina in Isteničev Prestige Brut. Se pa te penine ne morejo primerjati z najboljšimi svetovnimi primerki penin/šampanjcev. Moje mnenje o slovenskih (mirnih) vinih je podano tukaj: http://www.finance.s....43#144643< /a>

Glede žogice leti opazka na pisca tega članka in ne na vas. Ko mu je bila žogica že pred časom vrnjena in to večkrat, mu je še dosedaj ni uspelo vrniti.

Marko

Pa še ena stvar:
Zadnjič sem bil v enem izmed hipermarketov in sem prav zanalašč poiskal dotično muškatno penino. V nasprotju s letniškimi peninami, kjer je letnik izpisan na zelo vidnem mestu, pri muškatni penini nikjer na buteljki nisem zasledil letnika, kar najverjetneje pomeni, da gre za neletniško penino.

Marko