Strani: 1

anon-133159 sporočil: 998
[#215855] 10.03.08 14:25
Odgovori   +    0
Bravo Danilo!
skopusnik sporočil: 1.052
[#215882] 10.03.08 14:53
Odgovori   +    0
Se strinjam. Nekaj mora ostati na razpolago tudi za druge umrle znane osebnosti.
anon-3891 sporočil: 1.163
[#215886] 10.03.08 14:57 · odgovor na: skopusnik (#215882)
Odgovori   +    0
Mogoče kakšen rastlinjak,ali kakšpen solatni vrt???
anon-131716 sporočil: 31
[#215981] 10.03.08 18:22 · odgovor na: anon-133159 (#215855)
Odgovori   +    0
"De mortuis nihil nisi bene". To so rekli Rimljani. Mišljeno je bilo takoj po njegovi smrti. Takrat moramo pozabiti pokojnikove napake in podčrtati samo tisto, kar je naredil pozitivnega, dobrega. Slovenci smo se tega pravila ob smrti predsednika Drnovška držali skoraj dobesedno. Lepo in prav!

Ko pa je govora o spomenikih in poimenovanju ulic in podobnega, se moramo držati nekega drugega pravila: "Zanamcem težka odločitev". Spomenike se postavlja za osebnostim iz preteklosti, preteklost pa ni včeraj, ampak nekaj časa tega. Skratka: spomenike se postavlja ljudem, ki so ostali v zgodovini nekega naroda. Ali bo predsednik Drnovšek ostal v naši? Verjetno, vendar priseči danes ne more nihče. To bi bilo prehitevanje. Pustimo zanamcem to odločitev. Če bo zgodovinopisje čez 30 ali 40 let imelo pozitivno sliko o predsedniku Drnovšku, mu bodo naši sinovi ali vnuki takrat postavili spomenike. Drugače bo odšel tja, kamor bo odšla večina nas: v pozabo.

Postavljati danes spomenik umrlemu včeraj, je na nek način postavljanje spomenika samim sebi. Saj je bil Drnovšek odraz nas samih. (Ne pozabimo: vsaka vlada je odraz volivcev, ki so jo izbrali, ali: vsak narod ima vladarje, ki si jih zasluži.) S tem pa ne bi bili kaj boljši od tistih, ki so nam vladali še 20 let od tega, ki so si zelo radi postavljali spomenike sami.

Z vsem tem nisem želel prav nič zmanjšati veličine predsednika Drnovška, ampak postaviti stvari na pravo mesto. Konec koncev moramo tudi spoštovati voljo njegovih najožjih sorodnikov.
anon-17372 sporočil: 6.680
[#215985] 10.03.08 18:30 · odgovor na: anon-131716 (#215981)
Odgovori   +    0

kobje55 je napisal(a):

Saj je bil Drnovšek odraz nas samih. (Ne pozabimo: vsaka vlada je odraz volivcev, ki so jo izbrali, ali: vsak narod ima vladarje, ki si jih zasluži.)

ne seri.
anon-116591 sporočil: 2.641
[#215994] 10.03.08 18:58 · odgovor na: anon-131716 (#215981)
Odgovori   +    0

kobje55 je napisal(a):
"De mortuis nihil nisi bene". To so rekli Rimljani. Mišljeno je bilo takoj po njegovi smrti. Takrat moramo pozabiti pokojnikove napake in podčrtati samo tisto, kar je naredil pozitivnega, dobrega. Slovenci smo se tega pravila ob smrti predsednika Drnovška držali skoraj dobesedno. Lepo in prav!

Ko pa je govora o spomenikih in poimenovanju ulic in podobnega, se moramo držati nekega drugega pravila: "Zanamcem težka odločitev". Spomenike se postavlja za osebnostim iz preteklosti, preteklost pa ni včeraj, ampak nekaj časa tega. Skratka: spomenike se postavlja ljudem, ki so ostali v zgodovini nekega naroda. Ali bo predsednik Drnovšek ostal v naši? Verjetno, vendar priseči danes ne more nihče. To bi bilo prehitevanje. Pustimo zanamcem to odločitev. Če bo zgodovinopisje čez 30 ali 40 let imelo pozitivno sliko o predsedniku Drnovšku, mu bodo naši sinovi ali vnuki takrat postavili spomenike. Drugače bo odšel tja, kamor bo odšla večina nas: v pozabo.

Postavljati danes spomenik umrlemu včeraj, je na nek način postavljanje spomenika samim sebi. Saj je bil Drnovšek odraz nas samih. (Ne pozabimo: vsaka vlada je odraz volivcev, ki so jo izbrali, ali: vsak narod ima vladarje, ki si jih zasluži.) S tem pa ne bi bili kaj boljši od tistih, ki so nam vladali še 20 let od tega, ki so si zelo radi postavljali spomenike sami.

Z vsem tem nisem želel prav nič zmanjšati veličine predsednika Drnovška, ampak postaviti stvari na pravo mesto. Konec koncev moramo tudi spoštovati voljo njegovih najožjih sorodnikov.
 
Odlično zapisano.

Zadeva se je izpridila do te mere, da so morali posredovati že svojci.  Kangler trmasto rine naprej, jocker ljubljanski pa se bo izjasnil jutri na tiskovki. zanimivo pa je dejstvo, na koga so se obrnili svojci. Ne na vlado ampak na kljukca. Zakaj že ?
anon-123299 sporočil: 160
[#216232] 11.03.08 09:39
Odgovori   +    0
Hanžek: "Kako si je Pilat umil roke: Jezusovo usodo je prepustil nahujskani množici!"


Ognji nestrpnosti nasproti "južnjaškim špekulantom" in nekdanjim pripadnikom "agresorske JLA" se, spodbujeni direktno s hujskaškimi govori v parlamentu, prižigajo vedno širše po Sloveniji. Varuh človekovih pravic Hanžek dvigne glas proti temu - toda ob tem pozabi, da deluje v Sloveniji, ne še v Evropi, in javno pozove k besedi tudi tistega, ki bi se ob takih kritičnih trenutkih moral prvi in najjasneje oglasiti: predsednika republike. Drnovšek "teoretično" ve, da je res tako, saj v zadnjem intervjuju v Večeru sam zapiše: "Vloga predsednika je, da je dejavnik stabilnosti države. Nastop predsednika je nujen in potreben, če gre kaj v državi hudo narobe."
Problem je le v tem, da problema izbrisanih Drnovšek ni nikoli razumel in štel za pomembnega - ne v letih 1993-94, ko ga je bombardiral z opozorili dr. Ljubo Bavcon, ne leta 1999, ko je ustavno sodišče prvič ugotovilo popolno nezakonitost izbrisa, ne leta 2003, ko je moralo to še enkrat ponoviti - in pa seveda v tem, da je za njegovo nereševanje vsaj od leta 1999 naprej bil kot predsednik vlade tudi osebno odgovoren. Njegova ignoranca je tolikšna, da tudi v televizijskem intervjuju dva meseca po letošnji odločbi US še vedno ni vedel, za kaj pri problemu izbrisanih sploh gre. Za navadne državljane je lahko opravičljivo, če tudi česa pomembnega in javno dostopnega ne vedo - za predsednika republike (s štabom sodelavcev) seveda ni.
Toda tudi sedaj, šest mesecev kasneje, ko se je netenje nestrpnosti praktično neovirano razširilo celo v državni zbor in državni svet (na Pečetove "izmečke" je npr. predsednik DZ Pahor reagiral tako bledo, da ga je lahko sram) in od tam, s tem opogumljeno, nazaj med nestrpne ljudi, ki jih žal v nobenem narodu ne manjka - sedaj, ko gre res "v državi že hudo narobe", pa je predsednik svojo vlogo domnevne "moralne avtoritete" razumel tako, da mora od junijskega sprenevedanja (ali morda resnične nevednosti?) preiti že kar k aktivni podpori ene od strani v sporu - in to tiste, ki nestrpnost spodbuja, ne tiste, ki temu nasprotuje!
Navidezno se je postavil sicer v nevtralno pozicijo "nehajte zmerjati eni druge" (kot da je širjenje nestrpnosti in odpor proti temu dvoje enako nevarnih stvari!) - če natančneje preberemo tako njegovo izjavo ob dnevu človekovih pravic (sic!) kakor tudi njegov intervju v Večeru 13. decembra, pa jasno vidimo, da je vsebinsko popolnoma prevzel retoriko in argumentacijo opozicije in nasprotnikov takojšnje poprave krivic, ki so bile storjene izbrisanim. Da se ne bo še on "zjokal" (kot minister Bohinc), kako da ga žalim in obrekujem, bom gornjo trditev dokazal črno na belem - seveda brez upanja, da bi se ena ali druga "uradna veličina" spustila tako nizko, da bi konkretno odgovorila na konkretne obtožbe.
Najprej - Drnovškova izjava ob dnevu človekovih pravic. Začne se s sklicevanjem na "načelo proste volje pri pridobivanju državljanstva", kar nikoli ni bilo sporno - torej s ponavljanjem tipično šterovske zlorabe tega "argumenta" v sporu o izbrisu, kjer ta argument nima kaj početi. In ko potem le posveti en stavek neposredno izbrisu, je to spet tipična šterovsko-janševska retorika in "logika": le "nekaterim so bile storjene tudi krivice"! S še bolj neverjetnim dodatkom: "Tako moramo razumeti tudi odločbo ustavnega sodišča!" Torej ne tako, kot je
odločba US napisana (da je bil izbris popolnoma nezakonit in da je bila krivica storjena čisto vsem 18.305 izbrisanim), ampak tako, kot (v tej točki) družno potvarjata njeno vsebino tako Bohinc kot opozicija! In predsednik republike ne nastopi v obrambo odločbe najvišjega sodišča za človekove pravice - ne, pridruži se tistim, ki vsebino te odločbe očitno potvarjajo!
In še: ne pozabimo, da je že pred meseci dejansko opogumljal tiste, "ki menijo, da je US šlo predaleč v tej sodbi". Tem je namreč takrat rekel le, da "so tudi to legitimna mnenja", kar so gotovo - o njihovi skrajno nelegitimni zahtevi, naj se zato pomemben del odločbe US ne izvrši, pa je sramotno molčal. Ta njegov (ter Pahorjev in Ropov) molk na škandalozni poziv aprilske "devetnajsterice" je seveda odločilno prispeval h kasnejšemu neoviranemu razmahu gonje proti izbrisanim: če bi zlasti Drnovšek takrat jasno rekel bobu bob in odločno zahteval takojšnjo uresničitev odločbe US, bi kasnejša gonja sicer verjetno kljub temu nastala, toda njeni nosilci se ne bi mogli skrivati tudi za Drnovškovo senco, kot se lahko sedaj.
Gornje opogumljanje prav hinavskega (slabo zakritega, sprenevedavega) opozicijskega "miniranja" izvrševanja odločbe US Drnovšek neženirano nadaljuje tudi v intervjuju v Večeru: "Zdaj pa je ustavno sodišče izdalo sodbo, ki skuša po ocenah nekaterih krivice popraviti na preveč velikodušen način." Nadaljnji stavki, da je sodbo treba (kljub temu?) spoštovati itd., so (v tem kontekstu!) za predsednika republika in njegov odnos do uresničevanja odločb US kaj slab alibi. Drnovškovo lastno sprenevedanje je predvsem v tem, da ne tu ne kjerkoli drugje še ni zmogel poudariti bistvene ugotovitve US, da je bil izbris popolnoma nezakonito dejanje in zato huda, množična kršitev človekovih pravic. To je namreč ključna točka celotne zadeve - in vse opozicijsko sprenevedanje temelji prav na zavestnem "spregledovanju" te ključne točke, Drnovšek pa jim pri tem že ves čas pomaga.

Strani: 1