"Po kalimerovsko jadikujejo nad vsemi preteklimi in sedanjimi krivicami in navajajo plejade konvencij, razsodb ter zgledov od tod in tam. Revežev še ni izučilo, da bodo njihovi tekmeci, najsi bodo njihove zahteve še tako utemeljene, sto enemu zgledu razsodbe tega ali onega sodišča vselej zoperstavili vsaj sto dva nasprotna zgleda."

Sicer sem zagrizen nasprotnik kakršnekoli oblike pozitivne diskriminacije, ampak zdi se mi vseeno umestno dati tole pripombo:

Družbeni affirmative action do črnsekga perbivalstva v ZDA naj bi bil potreben za vzpostavitev enakosti med belim in črnskim prebivalstvom. Okoliščina, da črnsko prebivalstvo v družbenem razvoju zaostaja za belim, naj bi bila posledica pretekle in načrtne politike diskriminacije. Današnja pozitivna diskriminacija naj bi služila kot pomoč pri izničevanju tega nepravičnega zaostanka.
 
Če bi logiko pozitivne diskriminacije dosledno implementirali tudi v Sloveniji za vse plasti prebivalstva, ki so bile načrtno diskriminirane s strani uradne politike, bi lahko državni affirmative action zahtevali tudi slovenski katoliki in liberalci.

Glede na to, da se število otrok zmanjšuje, je nujna posledica tega trenda tudi zmanjševanje potreb po šolah in šolskih kadrih. To pomeni, da bo morala država tako ali tako zmanjšati obstoječe kapaciteta, ne glede na to ali bi na trg šolskih storitev vstopila še kakšna zasebna šola.

SVIZ-ov argument o siromašenju javnega šolstva je dejansko argument za zaposlovanje učiteljev (in odiranje davkoplačevalcev), ki jih družba sploh ne potrebuje.

p.s. avtor ne ve kaj je kalimerizem. Zavzemanje kogarkoli, za pravico do svobodne izbire institucije, ki ji bo poveril sekundarno in treciarno socializacojo svojih otrok ni noben kalimerizem. Borba zoper fašistično chausheskujevo paradigmo, da lahko država v obliki monopolnih javnih vzgojno izobraževalnih institucij nadomesti pravico do svobodne izbire staršev ni in ne more biti kalimerizem.

Napovedani referendum je tako še en ekspoze fašistične mentalitete preglasovanja, na področju  svoboščine posameznika , kjer po definiciji svoboščine preglasovanja sploh ne bi smelo biti. V normalnih državah, kjer bi imeli Ustavno sodišče v meritornem smislu, ne pa Vrhovnega Sovjeta, se tak referendum sploh ne bi mogel zgoditi, tako kot se ne bi mogel zgoditi recimo referendum, na katerem bi ljudje glasovali, da država pobije (recimo) Strojane.

Sam menim, da je avtor tega članka še bolj podvržen šentflorjanstvu, kot pa akterji njegove zgodbe, saj je iz članka razvidno, da ni zmožen dogajanja obrazložiti v nobeni drugi luči. Dejstva, ki so povod tolikšni javni podpori našemu šentflorjanskemu sindikatu  ;se nahajajo v očitnem degrad iranju javnega šolskega sistema, ki se odvija od osamosvojitve dalje. V komunizmu seveda ni bilo nič bolje, spomnimo se samo usmerjenega izobraževanja, vendar po tistem so se stvari nekako normalizirale.
Sedaj pa smo priča pojavu, ko se sprejemajo pravilniki in zakoni, ki so popolnoma skregani z zdravo pametjo in logiko. Najbolj očiten primer tega je pravilnik po katerem lahko dijak, ki so ga izključili iz pouka obiskuje šolo še 8 dni po izključitvi. To pomeni, da če so dijaka izključili zaradi razgrajanja in motenja učnega procesa ali, bog ne daj, grozenja z fizičnim obračunavanjem lahko slednji to nemoteno počne še naslednjih 8 dni. Če se date v vlogo učitelja, ali pa starša dijaka, ki je tarča tovrstnega nadlegovanja lahko kaj hitro spoznate, da je tak pravilnik zelo moten. Poleg tega so učitelji prisiljeni se ukvarjati z goro večinoma nepotrebne birokracije namesto, da bi se lahko ukvarjali s kvaliteto pouka. Da ne govorimo o zahtevnosti programa, ki iz leta v leto tako upada, da se že sparušujm kako je to možno, da smo se mi bili zmožni naučiti neprimerno več in kvalitetneje, kot današnje generacije. Zadeve se iz dneva v dan zaostrujejo, strokovne javnosti pa ne vpraša za mnenje nihče.
Po drugi strani pa bi radi vzpostavili zasebno šolstvo, ki bi se financiralo iz istih sredstev, kot državno a hkrati nebi bilo obvezano tem pravilom. Kaj ni to nekam sumljivo? To je nekako tako, kot če bi imel dva otroka in bi rekel, da imata oba enake možnosti, za se učiti, saj sem obema dodelil enako časa na dan. S tem, da bom sedaj enega poslal v knjižnico, drugega pa v disko. Seveda sem jima dal enake možnosti, saj se lahko oba učita dve uri na dan. Ampak ali je to res?
Ljudi, ki se zavedajo tega paradoksa, bo zelo težko prepričati v smiselnost zakona, ki se sprejema. Zakaj pa ima politika interes te zelo praktične in življenske težave prikazovati v šentflorjanski luči, je pa nekaj drugega.
Sam menim, da bi ljudje načeloma podpirali zasebno šolstvo, če bi veljala enaka pravila za vse ne, pa da se lahko eni učijo v knjižnici, drugi pa so prisiljeni na diskač. In to za isti denar iz davkoplačevalskega žepa.

radovid je napisal(a):

Sedaj pa smo priča pojavu, ko se sprejemajo pravilniki in zakoni, ki so popolnoma skregani z zdravo pametjo in logiko. Najbolj očiten primer tega je pravilnik po katerem lahko dijak, ki so ga izključili iz pouka obiskuje šolo še 8 dni po izključitvi. To pomeni, da če so dijaka izključili zaradi razgrajanja in motenja učnega procesa ali, bog ne daj, grozenja z fizičnim obračunavanjem lahko slednji to nemoteno počne še naslednjih 8 dni.

Takih nesmislov je nickoliko in ravno to je razlog, da nekateri hocejo zasebne sole. Kjer bo sola imela nacin, da razgrajace vrze iz sole, oziroma jih sploh ne sprejme. In to od prvega razreda naprej.

Seveda ima lahko taksne pravice samo prava zasebno financirana sola, ne pa 100% iz proracuna financirana "zasebna" sola, kajti tej bo zaradi financiranja pravila igre gotovo prirejala drzava.

V javnem solstvu pa bo, na zalost, pristal ves drek, ki ga privatne sole (upraviceno) ne bodo hotele sprejeti, saj smo vendar "socialni". In na ta nacin bodo javne sole se slabse, saj en razgrajac naredi nepopravljivo skodo celemu razredu.

Sicer pa tudi to: kako lahko v javnih vrtcih ucijo jogo? In meditacijo? Kako lahko starsi sploh pridejo na idejo da v javnih solah za otroka zahtevajo poseben tretman, npr. vegetarijansko prehrano? Z zasebnimi solami bi vsaj ucinkovito lahko zaustavili te ekscese, ki v javnem solstvu nimajo kaj iskati.

Tovariš Štrukelj je zame en navaden posiljevalec.Uma, ne telesa, ampak vendar.

Njegova miselna tovarišija v vrstah Dijaške organizacije posiljuje otroke po Srednjih šolah s podpisovanjem peticij proti Noveli. Podpise dobi praktično od vseh, iz dveh zelo preprostih razlogov:

1. predstavijo jim zadevo tako, kot da se bo zgodilo nekaj nepojemljivo grozljivega, kar bo uničilo javno šolo in blabla,bla, skratka nepodpis bi pomenil konec šole, kot jo poznajo

2. še tisti, ki ne bi podpisali, zato, ker se jim zdi tupo podpisovati nekaj, kar jih niti ne zanima, niti ne vedo, zakaj pravzaprav gre, se podpišejo pač zato, ker nočejo biti edini, ki se med maso svojih sošolcev ne bodo podpisali.

In krog je zaključen. Tako da, takrat ko se bo Kučanov zet hvalil z množičnostjo podpisovanja, bi mu jaz *************. Sploh ne bom napisala, ker je preveč grdo.

Privlačno napisano, skoraj z vsem se strinjam. Okrog tega "štrukljastega" sindikata mi ni nekaj jasno: Če bo zasebnih šol več in bodo 100% finan. (lahko tudi veliko več) ali bo tudi otrok kar nenadoma več? Mislim namreč na to: tam kjer so otroci, morajo verjetno biti učitelji in če bo imela neka šola (ljudska) pet oddelkov manj, bo pač morala imeti tudi temu primerno manj učiteljev - ti pa, če so kaj vredni seveda, bodo lahko šli "za svojimi učenci" na zasebno šolo, ker kolikor vem, tam ne bodo poučevali roboti. In v čem je problem. Preprosta logika, ki samo Štruklju ni jasna in kvasa popolne neumnost. O šolanju svojih otrok pa kolikor vem še vedno primarno odločajo starši! Pa če jih pošljejo v budistčne, kremeljske, muslimanske ali pa vatikanske šole, to je njihova pravica in po drugi strani dolžnost...

citat: "... ti pa, če so kaj vredni seveda, bodo lahko šli "za svojimi učenci" na zasebno šolo." Seveda bodo lahko šli, lahko pa tudi ne, če bodo morda "moralno-politično oporečni" - ne glede na svojo siceršnjo "vrednost" ...

citat: "... ti pa, če so kaj vredni seveda, bodo lahko šli "za svojimi učenci" na zasebno šolo." Seveda bodo lahko šli, lahko pa tudi ne, če bodo morda "moralno-politično oporečni" - ne glede na svojo siceršnjo "vrednost" ...

Samo da vse seznanim in poučim o tej temi, da boste vedeli o čem govorimo. V skladu z ZOFVI(Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja) namreč definira SOFINANCIRANJE takole (citiram):Zasebni šoli za posameznega učenca oziroma dijaka pripada 85% sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za plače, druge osebne prejemke v skladu s kolektivno pogodbo in materialne stroške na učenca oziroma dijaka v javni šoli.

Torej nobenih sredstev za nakup ali najem nepremičnin, didaktičnih pripomočkov, sredstev za vzdrževanje opreme, itd. Glede na cene nepremičnin in najemnine pa ta strošek še zdaleč ni zanemarljiv ! Zgoraj napisano velja za laične zasebne šole, saj imajo cerkvene šole s tega vidika priviligiran položaj. Cerkev namreč razpolaga z ogromnim številom nepremičnin.