"Zabolelo nas sicer ne bo čez noč, saj banke finančnemu trgu sledijo postopoma, čez nekaj mesecev pa bo to že opaziti tudi v denarnicah."

To ni res. Za tiste, ki imajo posojila neposredno vezana na euribor, bo zadeva zabolela praktično že naslednji mesec.

"Zato bi morali biti preroki, da bi zasluge za to pripisali res tako odlični politiki ECB, ali pa so te njene grožnje v resnici prenapihnjene."

Preden bi jaz dajal takšne vehementne trditve, bi se najprej pozanimal kakšne modele uporabljajo. V ECB o
inflaciji v EU vedo več kot kdorkoli drugi, poleg tega
imajo skupino odličnih ekonomistov. Doslej smo bili priča, da so ECB očitali, da premalo pogosto reagira. Morda bi avtor moral upoštevati tudi dejstvo, da je obrestna mera v ZDA že nekaj časa 5.25%, kar kaže da gre za globalne signale o inflaciji.

Se popolnoma strinjam. Moraš pa razumeti, da nekatera podjetja ob višanju obrestnih mer grabi panika, ker so zakreditirana do grla z neumnimi investicijami, sedaj pa jih poleg lastne neumnosti po glavi tolče še ECB. Po časopisju se da prebrati cel kup člankov, ki navijajo za čimnižje obrestne mere, realnost pa je seveda ta, da se le-te preprosto morajo zvišati, če hočejo brzdati inflacijo, ki je za pojme tako ali tako višja od izmerjene.

shevchenko je napisal(a):
Se popolnoma strinjam. Moraš pa razumeti, da nekatera podjetja ob višanju obrestnih mer grabi panika, ker so zakreditirana do grla z neumnimi investicijami, sedaj pa jih poleg lastne neumnosti po glavi tolče še ECB. Po časopisju se da prebrati cel kup člankov, ki navijajo za čimnižje obrestne mere, realnost pa je seveda ta, da se le-te preprosto morajo zvišati, če hočejo brzdati inflacijo, ki je za pojme tako ali tako višja od izmerjene.

Ok, zgleda da je cajt da ono basen o lisici za volanom res malo dodelam in razsirim :)

Sicer pa, tocno tako: nekaj let je bila nirvana, vsi smo plesali in se veselili, da nam je uspela Nova Paradigma, nizke obrestne mere ob nizki inflaciji, sedaj bo pa jok in stok, ce se bo izkazalo, da tudi povezava visoke obrestne mere - nizka inflacija ne velja vec in nam zacne kitajska izvozeno inflacijo lepo vracati.

Stagflacija z velikim S...

PS. Subprime lending seveda ni samo fenomen nepremicninskih kreditov... bo se zabavno, ce se izkaze, da so podobno nizki standardi (seveda cisto drugace implementirani) veljali tudi za podjetja, investicije, itd...

In to vse zato, ker glave ECB pravijo, da nam grozi inflacija. Za povprečnega posojilojemalca je namreč razumevanje teh opozoril še posebej čudno, ker večletna časovna vrsta gibanja inflacije posebej skrb zbujajočega ogrevanja sploh ne kaže.


Aja. A to da drzavljan-potrosnik jamra, da so stvari drazje in da naj si vlada nizko inflacijo nekam zatakne, a tega drzavljan-posojilojemalec ne slisi?

Sicer pa nekaj izobrazevalnega materiala za avtorja clanka:

bigpicture.typepad.c...y_of_.html
bigpicture.typepad.c...n_the.html

Eh, to dobro vedo, ampak namenoma spuščajo, glede na to, da je namen članka "dokazati", kako je inflacija nizka in kako ECB pretirava. Praviš, da zarote po tvojem ne obstajajo, kaj pa lobiranje?

"To ni res. Za tiste, ki imajo posojila neposredno vezana na euribor, bo zadeva zabolela praktično že naslednji mesec."

Sašo, tale ja malo bosa - moja banka mojo posojilno anuiteto prilagodi tržnemu stanju EURIBOR vsake pol leta, ko mi tudi izračuna nov amortizacijski načrt. Tako, da se mi včerajšnji dvig obrestnih mer ne bo na naslednjem obroku poznal še prav nič, veš. Torej je in bo zamik - tudi za tistega, ki je danes v banki vzel kredit (po najbolj svežem EURIBOR), mu bodo višino anuitet prilagajali pogodbeno določeno periodično.

Kakorkoli te moti, da inflacija ni to, kar si ti osebno predstavljaš po rastjo cen, je pač samo ena. Če se ti čiki zaradi podražijo za 10%, kar te udari po denarnici, pač ne bo nikoli pomenilo, da ne more biti inflacija ta isti mesec samo 0,1-odstotna. Raje si preberi http://www.stat.si/m....asp?pod=4< /a>

jazzy je napisal(a):
Kakorkoli te moti, da inflacija ni to, kar si ti osebno predstavljaš po rastjo cen, je pač samo ena. 

Realno gledano inflacija ni samo ena, ampak je inflacij toliko, kot je različnih ljudi, ki imajo različne potrebe. Za nekoga, ki kupuje stanovanje, je inflacija dvoštevilčna. Tega nihče ne jebe 5%, vse kar dobi, je "dobronameren" nasvet, da bo "treba po kredit". F... o..

tale post je bil seveda na bc123a in ševčenka, ki jima priporočam še, da si ogledata graf inflacije v cajtngu

Opet skrenuo s puta, a ... Ko govorimo o politiki obrestnih mer je inflacija pač samo ENA. Če pa te moti metodologija njenega izračuna, pa raje piši na ECB in jih prepričaj v spremembe.

jazzy je napisal(a):
Kakorkoli te moti, da inflacija ni to, kar si ti osebno predstavljaš po rastjo cen, je pač samo ena. Če se ti čiki zaradi podražijo za 10%, kar te udari po denarnici, pač ne bo nikoli pomenilo, da ne more biti inflacija ta isti mesec samo 0,1-odstotna. Raje si preberi http://www.stat.si/m....asp?pod=4< /a>

Ne kadim.

In glede na to, da imas TI kredit, jaz pa ne verjetno ne mores biti prav objektiven. (Pozdravljen, Murencek!)

Seveda ne maram starih bab ki cvekajo, da se je z evrom se podrazilo, samo zato ker stane kofe 1.2 eura namesto 80 centov.

O inflaciji pa, dragi moj, nimas pojma.

In ce nisi dobro razumel (si sploh prebral tista dva linka od Barrya Ritholza?), problem je sama metodologija merjenja inflacije.

Ne vem za slovenijo, ampak ce bi v ZDA merili sedaj inflacijo takrat, kot so jo merili v casih visoke inflacije (konec 70tih) bi ne bila uradna cifra 2-3%, ampak 6%, lani poleti pa ne 4%, ampak 8%. Zelo blizu temu, kot je bila takrat. Ne vem ce slovenski statistiki zganjajo taksne carovnije kot ameriski, srcno upam da ne.

In ja, inflacija je dejansko povecanje mase denarja v obtoku, in zaradi globalizacije je to postal globalni fenomen. ECB je treba dati priznanje, da pri svoji politiki daje pozornost tudi rasti denarnih agregatov, cesa Fed in BoE ne delata in zato je nekaj casa ameriski M3 raste z 13% na leto. (neuradno rekonstruiran, pravega Fed ne objavlja vec).

Posledica prevelike inflacije denarja v obtoku (TO je inflacija) je rast cen. Rast denarja se mora nekako zelo v grobem pokriti z rastjo BDP. Presezek povzroca rast cen.

CPI in slovenska kosarica dobrin merijo te sekundarne vplive inflacije, ker same inflacije se ne da opazovati. Lahko opazujes denarne agregate, lahko opazujes indekse kosaric.

Ce je kosarica slabo in nerealisticno sestavljena, je to podobno, kot da se peljes z avtom, ki ima pokvarjen brzinomer. Sicer si pomirjen, a ko bo treba bremzati, bo vsa situacija toliko slabsa.

In, tako  kot je nekdo rekel, inflacija je do neke mere subjektivna zadeva. Mene prav boli kurac, ce CPI kaze da je inflacija 0.1%, ce sparam za nakup stanovanja, in stanovanja rastejo po 18% letno. Razumes?

PS. Nimam pojma kaksna je dejanska inflacija. In ti, dragi moj murencek, tudi nimas pojma. A vseeno si je v smislu Ritholzovega "history does not repeat, but sure it does rhyme" splaca pogledati, kaj potencialno sledi preveliki rasti denarja.

jazzy je napisal(a):
Opet skrenuo s puta, a ... Ko govorimo o politiki obrestnih mer je inflacija pač samo ENA.

Ni res, statistiki izracunavajo razlicne inflacije.

V ZDA imas naslednje CPI indekse:

Urban Consumers (CPI-U) ki pokriva 87% populacoije in
Earners and Clerical Workers (CPI-W) ki pokriva 32% populacije

In ko govorimo o politiki obrestnih mer inflacija se zdalec ni samo ENA, ja? Centralne banke, ce nocejo, da jih zadeve presenecajo, opazujejo cel kup indeksov, in samo eden je CPI oz inflacijska kosarica. To je tudi razlog, da ECB dviguje obrestne mere "brez dobrega razloga" kot nekateri pravijo. Brez skrbi, ECB ve vec kot jaz ali ti, in ECB pazi tudi na rast denarja, ki je ultimativni VIR rasti cen (tam se skriva prava inflacija).

super si!!! :)))

jazzy je napisal(a):
super si!!! :)))

Murencki godejo press.

Boštjan,

kot si sam implicitno navajaš, je odvisno od tega, kakšno pogodbo imaš. Nekatere pogodbe imajo popolnoma fleksibilno mesečno obrestno mero, druge pa prilagajajo obrestne mere postopoma. Moj stavek se je nanašal na tiste pogodbe, ki imajo neposredno vezavo na Euribor v smislu popolnoma fleksibilnega prilagajanja mesečnih anuitet. V tvojem primeru pa bo verjetno kasneje prišlo do poračuna za nazaj. Seveda te ne bo udarilo takoj, ampak čez pol leta, še za nazaj..

Nepoučeni avtor pozablja da prehajmo iz obdobja relativno izredno nizkih obrestnih mer (ki so injekcija za ozdravitev recesije, ki se je pojavila v l.2000-2001), ki so po eni strani sprožile ponovno gospodarsko rast in po drugi povzročile napihovanje najrazličnejših balonov do absurdnih mej (trgi nepremičnin,napihovanje borznih balonov od trgov v razvoju do trga umetnin,...). Do izbruha inflacije še ni prišlo zaradi povečane produktivnosti in v veliki meri zaradi dotoka poceni azijskega blaga. Povečanje obrestnih mer pomeni da se bo omejilo nekontrolirano posojanje in razne borzne špekulacije, kar bi ob ponovnem zlomu privedlo do zamajanja kapitalskih trgov in raznih finančnih institucij (ki so na danes na žalost vzajemno povezane).  Če pa avtor tako mrzlično išče inflacijo, naj si samo pogleda zadnje slovensko tromesečje in gibanje indeksa slovenske borze (takoimenovana naložbena inflacija ki se ne omenja).