: Srednješolska kombinatorika pokaže, da je v tem primeru vrednost omrežja sorazmerna 2N - N - 1.

Napaka, mora biti 2 na N. Manjka vam superscript.

MM

V podobni network analizi se ZDA ne odreze najboljse v premerjavi s Kitajsko in Indijo kljub prevladajoci anglescini!

Vsaj znamo ekonomsko iskoristiti ex-YU okolje. Emocionalno se nacionalizem vedno strne v floskulo o neprecenljivi varnosti. Ti si spet izbral lazje zrtve v kulturnikih...

LP MMM

P.S. Upam, da podobne poglede nima ICK direktorica?

Super! Ze kar vidim patrioteke, ki bodo pljuvali, da cisto vsega pa se ne da meriti z matematiko/denarjem :)

Bom še jaz malce porefleksiral, pa naj mi MM ne zameri :) Microsoftov format je postal 2 na N med drugim tudi zato, ker je svoj (uporabniški)vmesnik lokaliziral med drugim tudi na našo "Prešernščino".
JK

Lokaliziral je tudi OpenOffice, pa mu to ne pomaga. Nekaj "malega" si izpustil, ha ha.

MM

Če nič drugega se mu moramo zahvaliti, da je pomagal pri ohranitvi slovenskega jezika in s tem smo preprečili, da bi nas okoli leta 1990 posrbili in s tem vključili v jezikovno območje balkanskih šeg in navad. Že zaradi tega je France Prešeren nekdo, ki ga moramo 8. februarja slaviti!

Holesterol je napisal(a):
 smo preprečili, da bi nas okoli leta 1990 posrbili

vi ste nesmrtni.

presern je govedo.

Holesterol je napisal(a):
Če nič drugega se mu moramo zahvaliti, da je pomagal pri ohranitvi slovenskega jezika in s tem smo preprečili, da bi nas okoli leta 1990 posrbili in s tem vključili v jezikovno območje balkanskih šeg in navad. Že zaradi tega je France Prešeren nekdo, ki ga moramo 8. februarja slaviti!

In kaj je danes drugače? Boljše? Mogoče to, da je ta narod cmerav na njegov dan, balkanci ga pa žurajo?

"Če nemško v Avstriji in Nemčiji govori približno 90 milijonov ljudi,..."
Heh, tudi približno jih 90 milijonov ne govori nemško. Avtorjeva podzavest je že izločila en del Švicarjev, kar je edino pravilno, saj tudi oni ne govorijo nemško.

Dovolj heca. Prešeren morda celo ima neko vrednost, recimo v metafizični razsežnosti. Jezik gor ali dol, resnično škodo je naredil mamin sinko Cankar, to njegovo odvisnost od matere pa vztrajno utrjuje program slovenskega jezika v naših šolah. To je vzgoja za nesamostojnost! Če si še kofeta ne zmorem skuhat, potem je velikost komunikacijske mreže nepomembna. Saj vendar komuniciram samo s svojo mamo. V maternem jeziku, jasno. Mat, dej en kufe!

Holesterol je napisal(a):
Če nič drugega se mu moramo zahvaliti, da je pomagal pri ohranitvi slovenskega jezika in s tem smo preprečili, da bi nas okoli leta 1990 posrbili in s tem vključili v jezikovno območje balkanskih šeg in navad. Že zaradi tega je France Prešeren nekdo, ki ga moramo 8. februarja slaviti!

Če ni Slovencev v času Prešerna njegov stanovski kolega (ki danes nima niti Wikipedia vnosa v slovenskem jeziku) Stanko Vraz pohrvatil (poiliril), če ni Slovencev po letu 1918 Aleksander Karađorđević pojugoslovanil, če, naposled Hitlerju in Mussoliniju, ki uspelo sredi 20ga stoletja Slovencev ponemčiti in poitalijaniti si ne predstavljam pri najboljši volji načina po katerem bi leta 1990 bila kakršna koli realna in resnična nevarnost, da bi Slovence posrbili.

Pač pa iz tvojega pisanja veje nekaj bistveno bolj pritlehnega..

Holesterol je napisal(a):
jezikovno območje balkanskih šeg in navad.

khm. dejmo tkole razjasnit zadevo: ti si idiot.

Al prav se piše Prešern al Prešeren, mogoče pa celo Prešerin.

prerok je napisal(a):
"Če nemško v Avstriji in Nemčiji govori približno 90 milijonov ljudi,..." Heh, tudi približno jih 90 milijonov ne govori nemško. Avtorjeva podzavest je že izločila en del Švicarjev, kar je edino pravilno, saj tudi oni ne govorijo nemško. Dovolj heca. Prešeren morda celo ima neko vrednost, recimo v metafizični razsežnosti. Jezik gor ali dol, resnično škodo je naredil mamin sinko Cankar, to njegovo odvisnost od matere pa vztrajno utrjuje program slovenskega jezika v naših šolah. To je vzgoja za nesamostojnost! Če si še kofeta ne zmorem skuhat, potem je velikost komunikacijske mreže nepomembna. Saj vendar komuniciram samo s svojo mamo. V maternem jeziku, jasno. Mat, dej en kufe!

Bravo.  To trdim že dolgo. Narod si je seveda vzel za junaka tistega, ki mu je pisan na kožo.

Tale o govedu je malo huda. Ako me spomin ne vara, Prešeren ni cuzal državnih subvencij, kot jih cuza kakšen nacionalno pomemben kulturnik. Je raje utrjeval kliše, da se dobra literatura rojeva v krčih notranjih bojev in nesrečnih življenjskih okoliščin. Pa še kakšno je pristavil, ki je veljavna za vse čase. Tako da...kar po njem, mogoče nas pa kaj nauči.

prerok je napisal(a):
Tale o govedu je malo huda. Ako me spomin ne vara, Prešeren ni cuzal državnih subvencij, kot jih cuza kakšen nacionalno pomemben kulturnik. Je raje utrjeval kliše, da se dobra literatura rojeva v krčih notranjih bojev in nesrečnih življenjskih okoliščin. Pa še kakšno je pristavil, ki je veljavna za vse čase. Tako da...kar po njem, mogoče nas pa kaj nauči.

presern je, potolcen zaradi pmanjkanja argumentov, v debati s kopitarjem prijavil svoj uciteljicam-peno-na-picko-izvabljajoc "cevlje sodi naj kopitar".

to je enakovredno recimo "jancem pridiga naj jansa", cesar je sposobno vsako govedo v gostilni.

mimo grede - kopitar je bil jezikoslovec, presern pa pravnik.

in - ali ne bi bilo danes bolj prakticno, da bi obveljala kopitarjeva?

spomenik.

Mićo, na zelo provokativen način si se lotil teme, ki je zelo pomembna, celo na pravilen način (numerično) si opredelil nekaj kar je bilo doslej zamolčano.

A vendar, že znanstveniki si niso enotni kaj je pravo merilo. Kaj lahko se zgodi, da pomislimo, da komunikacijska mreža ne vsebuje le "žive", temveč tudi "mrtve". Z mrtvimi poteka "komunikacija" le enosmerno, od mrtvega k živemu. In ta komunikacija poteka prek njegovih del, knjig, zapisov, prek ski. "reziduuma".

Tudi Prešernov dan je ena takšna enosmerna komunikacija pri kateri je Prešeren, čeprav mrtev že čez stoletje in pol, še kako ukazuje skozi Zdravljico, pesmi, spor s Stankom Vrazom, itn..

Naposled, ne komuniciramo le s mrtvimi enosmerno. Tudi s živimi, ki so napisali kakšno knjigo, zakaj knjiga, ko je enkrat napisana ima svoje življenje in svojo pot.

TODA, že v naslednji točki pademo v past, ker knjige so lahko tudi prevedene iz tujih jezikov. In tako komuniciramo v slovenskem jeziku, pa čeprav enosmerno, še z vsemi tujimi prevedenimi avtorji. O, tega pa ni več tako malo.

Naposled, znanost (tudi ekonomska) ni vzniknila endemično kot človeška ribica v Sloveniji, pač pa je nekje nekdo kaj prevedel iz angleščine v slovenščino in odpredaval na kaki domači fakulteti.

Res je sicer, da so NAJPREJ nastale univerze na katerih je bilo logično, da se poučuje in posluša v latinščini (latinščina se je ohranila skozi rimskokatoliško cerkev ker skozi RKC se ohranja celo kontinuiteta s Rimskim imperijem). Kasneje, ko so nastale gimnazije je bilo logično, da se otroke poučuje latinski jezik, da so lahko pripravljeni za Univerzo.

In glej ga zlomka, srednjeveški obiskovalec Univerze ni imel težav z razumevanjem ne v Leidnu, ne v Genovi ali kjerkoli so že bile univerze.

Tako torej, vprašanje jezikovnih mrež in vrednotenje le-teh je zelo, zelo spolzki teren, kjer se v hipu lahko zaide iz področja znanstvenega in akademskega (kjer si postavljanje in ovrženje teorije lahko privoščimo vsakih pet minut vedoč, da ni posledic) v področje popularnega (naposled, Mišo, nisi pisal za lingvistični časopis ampak za dnevni časopis), celo političnega kjer je vsaka beseda lahko razlog in povod za kreganje.

LP
D.

OK, kontekst o govedu razumljen. Danes malo pešam, preveč vina, priprava na 8. februar.

Can you get to the point, please? Lingua franca nuova? Ist das was du g'schriben moechtest?

K sreči te zanima point, že to je napredek.

Po moji oceni gre za to, da preprosto "merjenje" vrednosti jezika s tem koliko je (potencialnih) povezav v določenem jeziku mogoče vzpostaviti med živimi zgrešeno in v izhodišču predstavlja "trash science".

Se pa strinjam, da obstaja vez med komunikologijo, lingvistiko in ekonomijo v tisti smeri, kot je Mićo nakazal. Da so morda nekatere kulture prikrajšane ravno zato, ker zaradi majhnosti ne morejo imeti vsega in se prej (celo pri osnovah) odločajo za (pre)razporejanje, ker trg marsikje ne deluje, ker pač ne more delovati.

Karikirano povedano, Slovenija že mogoče res ima vse kar imajo veliki, a imeti in znati in imeti možnost uporabljati ni isto.

Ah, ta prispevek bo spet ljudi razdelil na dva (različno velika) pola in tega se prekleto dobro zavedaš, medtem ko ga pišeš. Saj načelno se strinjam s tabo, ampak je to res potrebno?

Mislim, da imamo veliko hujše probleme od kulturnikov, ki svoj denar iz državnega proračuna tako ali tako večinoma potrošijo v državnih podjetjih. Takorekoč zero sum game.

Če se ne motim, nisi še nič napisal o velikopoteznem vladnem razvojnem programu 2007-2023. Si ta ne zasluži enega kritičnega članka?

Meni pa ni jasno kako to, da tako zelo slavni, ugledni in sposobni ekonomist še piše v slovenščini???

S članki napisanimi v angleščini ali še bolje v kitajščini bi prav gotovo zaslužil nekaj tisočkrat več.

bravo mičo mogoče se katerega še kaj prime

idiotizem!!!

Eh Mičo, provokator si, kajne ?!
Dolfe ni bil provokator, a se je pokazalo, da Nemčija in svet zmore uspešno tudi brez njega in njegovih uničevalnih izvajanj, po njegovem z namenom nerediti svet lep ? Komu?
Slovencem nam je kar lepo z našim malim jezikom, Prešernom in menda zmoremo tudi subvencije, ki jih omenjaš; če bi bili zaradi tega ogroženi že; pa še potem bi se bilo morda prej odpovedat patriam, krpanom ( pa ne Martinu ) ...

ćić kaj delas v Sloveniji? Vrednost materinega jezika se ne da primerjati po nobenem modelu, le idioti to pocenjajo. Ce vpisem tocko "slabo", pa me boste sigurno zbrisali, mar ne?

Sicer sem članek prebral...kaj naj rečem, še ena provokacija za "navadne-labilne". Osebno se s takimi zadevami ne obremenjujem, obstaja veliko lepših stvari v življenju.

LP

Spoštovane in spoštovani

Verjamem, da me mnogi spet ne boste razumeli, saj te tudi na tem področju tako kot pri jezikih. Če torej nečesa ne živiš, tega pač žal tudi ne moreš razumeti. Kljub temu verjamem, da je zadeva lahko, tudi s pomočjo Triglava veliko razumljivejša.

Avtor prispevka in avtorji velike večine komentarjev pod tem naslovom, na najlepši način izžarevate kritičen odnos v konkretnem primeru do Prešerna, slovenskega jezika in kulture na sploh. Zelo podobno pa velja tudi na vseh drugih področjih življenja. Prav zato je namreč kultura tudi najpomembnejša.

Da bi me lažje razumeli naj Prešerna, slovenski jezik in kulture na sploh primerjam z našo najvišjo goro Triglavom.

Zaradi žal od nekdaj zadušljive družbe v kateri živimo, megle, ki jo prodajajo šolski sistemi, zaradi materialistične zaslepljenosti staršev in vzgojiteljev ter spolitiziranih medijev ni čudno, da smo se vsi prevečkrat sposobni postaviti le v vlogo kritikov vsega, namesto, da bi življenje razumeli predvsem kot enkratno in neponovljivo priložnost za kulturno medsebojno sodelovanje, ki odpira dovolj velik poligon na katerem lahko vsak na novo in svobodno ustvarja, z edino omejitvijo, da s tem ne škoduje sebi drugim ljudem ali okolju.

Čudovit dokaz za to in seveda tudi priložnosti, so tudi spletni forumi, kjer se kljub razlikam lahko učimo drug od drugega...

V konkretnem primeru in Slovenskem okolju pa se raje kregamo in tepemo o pravem pogledu, ali pravi poti na Triglav (dejstva na katera imamo ali celo nimamo vpliva), namesto, da bi dopustili, da vsak uživa na svoji poti in seveda dopušča užitke tudi drugim.

Dokaz, da napisano zgoraj drži je tudi to, da je po koristi za družino, nedvomno še večji Slovenec blaženi Anton Martin Slomšek, kateri pa je še vedno zapostavljen, kar seveda ne škoduje njemu, saj je v družbi Prešerna, pač pa škoduje družinam v Sloveniji, ki se po nepotrebnem izčrpavajo in razpadajo.
To je naj jasnejši pokazatelj krutega dejstva, da razpada tudi narod.
Je tudi dokaz, da žal tudi v Sloveniji še vedno vlada nekultura (kultura smrti) nad kulturo življenja.

Da bi se temu izognili, si že 17. leto uspešno prizadevamo tudi v okviru Projejta oživljanja naselij in zaupanja med ljudmi,
www.brezovica.si/rep...efault.htm

Vsem koristni dosežki potrjujejo, da si še vedno lahko pridobimo tisto kulturo življenja, za katero je slepa šola, družba in politika, tudi sami z odločivami za sodelovanje doma, med vsemi sosedi, na delovnem mestu in vsepovsod, kjer nas vodi življenja pot.

Prijatelj Arif Sulemanovič pa je v obilki pesmi z refremom:

".. Ljubi, ne čakaj, da ljubljen boš sam, nihče ti braniti ne more, ljubi kjer tema je delal boš dan, nihče ti braniti ne more!..."

napisal še recept.

LP

A nas bo spet o Slovenščini učil neki "slovenec"!!

mičo, kaj če bi se ti preselil malo južneje k svojim prednikom, tam imate večje "omrežje" in bo tvoje oslarije lahko prebiralo več ljudi

Potem ko vemo, kako pomembne so mreže, je naša naloga, da se učimo našega materinega jezika in čimveč onih iz velikih mrež.