Hi hi hi, gospoda Semolič in Štrukelj pa imata res srečo. Ne bo jima treba stiskati pasu saj bo naše obveznice odkupovala ECB.

Pravi "perpetuum mobile" so tile naši neoliberalci. Najprej v svojih državah brezglavo davčno razbremenjujejo podjetja in rentnike kapitala ter bailoutajo njihove izgube. Potem poskušajo nastali javnofinančni minus pokriti z varčevanjem pri šolnikih, upokojencih in ostalih domnevnih socialnih parazitih. Ko neoliberalci ugotovijo, da varčevanje pelje le še v večjo pogubo (beri: manjše dobičke oz. donose elit), si kar tako, čez noč, izmislijo tiskanje svežega denarja.

V praksi to pomeni, da bo ECB direktno finaciral pretekla zniževanja davščin v korist elit in bailoutanje njihovih izgub. Vsem ostalim pa ostane navidezno oljašanje, da njihovi že tako majhni prihodki ne bodo podvrženi še nadaljnemu zniževanju.

Problem je tukaj le še matematika. Če ima zgornji sloj več, spodnji pa ostane na istem, ... je vendarle umestno vprašanje, kdo bo to nastalo razliko na koncu dneva pokril? Eh, saj vemo kdo, a ne? Le opazili ne bomo, ker smo vendarle predstavniki večine ...in večina je vedno bila bolj neumna od manjšine.

[kalimba]
Pravi "perpetuum mobile" so tile naši neoliberalci.

Imaš kakšen boljši predlog, razen seveda zaklati vse prašiče ali pa jih pustiti, da pocrkajo od lakote?

[kalimba]

Problem je tukaj le še matematika.

Jp, tocno tako. Problem je matematika. ~700 tisoc aktivnih iz gospodarstva naj bi futralo sami sebe, pol milijona upokojencev, ~250 tisoc tistih v javnem sektorju, ~300 tisoc otrok, dijakov in studentov in 120 tisoc brezposelnih. No go. Je kar jeba ta matematika.

[gsavli]
> [kalimba]
> Pravi "perpetuum mobile" so tile naši neoliberalci.

Kaj je to "neoliberalec"?

1. Neoliberalci so tisti, ki večno razbremenjujejo elito in ob tem revnim očita, da živijo preko svoji zmožnosti.
2. Neoliberalci so tisti, ki od države samo zahtevajo (izšolano delovno silo, moderno infrastrukturo, dober državni servis, subvencije, ...), za to pa so pripravljeni vedno manj prispevati.
3. Neoliberalci so tisti, ki palamudijo o nezmotljivosti trgov, pa čeprav vsak otrok ve, da tam, kjer je človek dejaven, ni nezmotljivosti. Tudi v vašem zdravstvu ne.
4. Neoliberalci so tisti, ki zahtevajo več deregulacije (oziroma manj države) in se kasneje čudijo širokemu obsegu razraščanja gospodarske kriminalitete.
5. Neoliberalci so tisti, ki so po svetu v zadnjih 30-40 letih diktirali tempo in smer reform. Njihove rezultate lahko sedaj občuduješ.

Imensko pa so to Reagan, Thatcher, Draghi, Monti, Šušteršič, Barosso, Samaras, Sarkozy, Rajoy, ...

[janmanfreda]
> [kalimba]

> Problem je tukaj le še matematika.

Jp, tocno tako. Problem je matematika. ~700 tisoc aktivnih iz gospodarstva naj bi futralo sami sebe, pol milijona upokojencev, ~250 tisoc tistih v javnem sektorju, ~300 tisoc otrok, dijakov in studentov in 120 tisoc brezposelnih. No go. Je kar jeba ta matematika.

Ne razumem najbolj tvojo logiko, da nekdo nekoga drugega futra. Slovenija se je nekoč, v manj histeričnih časih odločila, da tam okrog 45% svojega BDP realizira preko javnih storitev. Torej, za mentalno zaostale: država nam ponuja javne storitve (45% BDP) in mi te javne storitve pač plačamo. Tako kot v privatnem sektorju. Kaj ti zdaj tukaj ni jasnega?

Tudi ECB je javna ustanova. Nisi vedel? Tiste milijarde, ki jih sedaj emitira privatnemu setorju, je v osnovi javni denar. A ti je ta matematika preveč komplicirana? Potem brž do učbenikov.

[NavadniNimda]
Še ena za njih sramotna posledica je drastično nižanje življenskega štandarda, ki je v bistvu trademark socializma. To se vidi po tem, kako so nas že dohiteli Poljaki in Čehi, jutri nas bodo pa še Slovaki, Estonci in Bolgari. Ampak Kalimba bo še vedno kokodakal o lepotah prerazdeljevanja...

S Čehi se mi nimamo kaj primerjati. Ko so oni bili 6. najbolj razvita industrijska država, mi še elektrike nismo poznali. Oni so za nas carji, mi pa za njih kmetavzarji.

Pri Poljakih, Estoncih, Slovakih in Bolgarih je zadeva malce drugačna. Naštete države so vse luzerke ... in take bodo ostale tudi v prihodnje. Če nas bo katera od teh držav prehitela po višini BDP, ti Nimda na tem mestu obljubljam, da bom postal zagovornik neoliberalizma.

Do takrat pa bom njegov največji nasprotnik.

Odkupovanje državnih obveznic s strani centralne banke = tiskanje denarja.

[NavadniNimda]
> [kalimba]
> ...
> Slovenija se je nekoč, v manj histeričnih časih odločila, da tam okrog 45% svojega BDP realizira preko javnih storitev.

Sedaj smo "kao" izven socializma, in bi kazalo nehati s tem.

Nimda, ne dolgočasi me. Švedska realizira 55% svojega BDP preko javnih storitev, Norveška pa še veliko več. A je to socializem?

> država nam ponuja javne storitve (45% BDP) in mi te javne storitve pač plačamo. Tako kot v privatnem sektorju. Kaj ti zdaj tukaj ni jasnega?

Te storitve so bistveno predrage in prerazkošne! Visoka nezaposlenost ob previsokih davkih je tudi posledica teh "javnih" storitev, kot jim pravite ljubitelji dogovorne ekonomije.

Predrago je kvečjemu bailoutanje privatnih izgub. Ne more javni sektor prihraniti toliko, kot lahko skorumpirani in pohlepni podjetniki ustvarijo izgube.
Glede cen storitev. Enkrat sem tukaj že nalimal link, ki je dokazoval, da so javne storitve še vedno veliko cenejše kot pa privatne. Vzamiva kot primer zdravstvo: ZDA imajo najbolj sprivatizirano zdravstvo, kljub temu plačujejo za njega daleč največ (čez 18% BDP). Mi na primer le 9% BDP. Pa ne verjamem, da so Američani 2x bolj zdravi kot Slovenci.

[kalimba]
Glede cen storitev. Enkrat sem tukaj že nalimal link, ki je dokazoval, da so javne storitve še vedno veliko cenejše kot pa privatne. Vzamiva kot primer zdravstvo: ZDA imajo najbolj sprivatizirano zdravstvo, kljub temu plačujejo za njega daleč največ (čez 18% BDP). Mi na primer le 9% BDP. Pa ne verjamem, da so Američani 2x bolj zdravi kot Slovenci.

Primerjava turbopotrošniške družbe največjega gospodarstva na svetu in siromašne podalpske vukojebine te ne pripelje nikamor :)
Če že, moraš primerjati ceno posamezne enake storitve pri nas v javnem in zasebnem sektorju, lahko tudi zdravstvu. Javni tukaj popuši na celi črti.
Ne glede na to, ali se ti javne storitve zdijo poceni ali predrage, dejstvo je, da jih nimamo več s čim plačati.

[kalimba]
> [janmanfreda]
> > [kalimba]
>
> > Problem je tukaj le še matematika.
>
> Jp, tocno tako. Problem je matematika. ~700 tisoc aktivnih iz gospodarstva naj bi futralo sami sebe, pol milijona upokojencev, ~250 tisoc tistih v javnem sektorju, ~300 tisoc otrok, dijakov in studentov in 120 tisoc brezposelnih. No go. Je kar jeba ta matematika.

Ne razumem najbolj tvojo logiko, da nekdo nekoga drugega futra. Slovenija se je nekoč, v manj histeričnih časih odločila, da tam okrog 45% svojega BDP realizira preko javnih storitev. Torej, za mentalno zaostale: država nam ponuja javne storitve (45% BDP) in mi te javne storitve pač plačamo. Tako kot v privatnem sektorju. Kaj ti zdaj tukaj ni jasnega?

Tudi ECB je javna ustanova. Nisi vedel? Tiste milijarde, ki jih sedaj emitira privatnemu setorju, je v osnovi javni denar. A ti je ta matematika preveč komplicirana? Potem brž do učbenikov.

Oprosti Kalimba, ampak mislim, da nimas prav. Kot prvo, imam obcutek da si pomesal realizacijo in strosek (v odstotkih bdp). Priblizno se mi sanja, koliko posamezni gospodarski sektorji prispevajo v bdp in tvoj navedek za javni sektor nikakor ne gre v tiste stevilke. Se pa spomnim enega EU dokumenta, ki je primerjal *strosek* razlicnih javnih sektorjev po Evropi v procentih BDP in tam so dejansko bile cifre 40-60%.

Glede javnega in privatnega sektorja ... vse jasno, izobrazevanje in zdravstvo (in ostale javne storitve) je potrebno placati. Seveda, tudi izdelavo oken in peko kruha je treba placati. Je pa med enim in drugim velika razlika. Ker se mi ne da tukaj na splosno diskutirati o razliki med privatnim in javnim (ne trdim, da je eno a priori boljse kot drugo), bi izpostavil zgolj en financni vidik. Pri javnih storitvah je tako, da se denar nabira v eni vreci, nato pa po razlicnih kriterijih (odvisno od storitve, regulacij, ...) prikaplja do izvajalcev. Pri zasebnih pa ravno obratno, denar gre takoj v roke izvajalcem. In pri prvem nacinu je ze v osnovi izvajalec 'zaklan', saj v veliki meri ne more vplivati na pipico. V zasebnem pa lahko na to pipico se kako vpliva. Toliko za razmislek. Ja, vem, sem zasel iz teme.

T.i. tiskanje denarja je pa nekaj povsem izven tega okvira. Nima veze s tem, kar si izpostavil. Drzave zelijo z emitiranjem denarja (in obrestno mero) nadzorovati volatilnost financnega sistema in posledicno gospodarstva. Nima veze z javnim sektorjem. Javni sektor lahko jutri izgine, pa bo potreba po nadzoru nad denarjem enako velika.

[fibonaci]
> [kalimba]
> Glede cen storitev. Enkrat sem tukaj že nalimal link, ki je dokazoval, da so javne storitve še vedno veliko cenejše kot pa privatne. Vzamiva kot primer zdravstvo: ZDA imajo najbolj sprivatizirano zdravstvo, kljub temu plačujejo za njega daleč največ (čez 18% BDP). Mi na primer le 9% BDP. Pa ne verjamem, da so Američani 2x bolj zdravi kot Slovenci.

Če že, moraš primerjati ceno posamezne enake storitve pri nas v javnem in zasebnem sektorju, lahko tudi zdravstvu. Javni tukaj popuši na celi črti.

Heee? Napisal sem, da je skupna cena privatnega zdravstva v ZDA 2x višja kot pa cena javnega zdravstva pri nas. Kaj mi zdaj hodiš z nekimi posameznimi cenami storitev?

Ne glede na to, ali se ti javne storitve zdijo poceni ali predrage, dejstvo je, da jih nimamo več s čim plačati.

Saj, to je tudi bila glavna istočnica mojega prvega zapisa. V zadnjih 10 letih smo se prostovoljno odrekli davščin v skupnem znesku 2 milijard € na leto. Sedaj mi pa ti hodiš z ugotovitvijo, da javnih storitev nimamo s čim plačati. Seveda ne, saj smo ta prepotrebni denar dali podjetnikom in ostali skorumpirani eliti. Meni niso nič dali. Jaz se ne vozim z debelimi avtomobili. Jaz se na sodiščih ne branim z dragimi mafijskimi odvetniki. Jaz tudi nikoli ne bom prejel nagrado "Menedžer leta", ko so ga dobili nekateri tajkuni. Še več, medtem ko so bogatim dajali (nagrade + denar), so meni, predstavniku srednjega sloja, višali trošarine.

[kalimba]

V praksi to pomeni, da bo ECB direktno finaciral pretekla zniževanja davščin v korist elit in bailoutanje njihovih izgub. Vsem ostalim pa ostane navidezno oljašanje, da njihovi že tako majhni prihodki ne bodo podvrženi še nadaljnemu zniževanju.

Kalimba, zdaj smo že v zatečenem stanju tega prekletega položaja, rezultata 30 let reaganizma. Ta ukrep sam po sebi ne bo prerazporejal bogatstva navzgor, če bo preprečil bankrot države, bo v redu, ker v bankrotu bi ga reveži še bolj nasrkali.

[fibonaci]
> [kalimba]
> Glede cen storitev. Enkrat sem tukaj že nalimal link, ki je dokazoval, da so javne storitve še vedno veliko cenejše kot pa privatne. Vzamiva kot primer zdravstvo: ZDA imajo najbolj sprivatizirano zdravstvo, kljub temu plačujejo za njega daleč največ (čez 18% BDP). Mi na primer le 9% BDP. Pa ne verjamem, da so Američani 2x bolj zdravi kot Slovenci.

Primerjava turbopotrošniške družbe največjega gospodarstva na svetu in siromašne podalpske vukojebine te ne pripelje nikamor :)
Če že, moraš primerjati ceno posamezne enake storitve pri nas v javnem in zasebnem sektorju, lahko tudi zdravstvu. Javni tukaj popuši na celi črti.
Ne glede na to, ali se ti javne storitve zdijo poceni ali predrage, dejstvo je, da jih nimamo več s čim plačati.

Cena iste zdravstene storitve je na določenih razpisih bila nižja v privat sektorju, ker gre za ad hoc skupine dohtarjev, ki si tako izdelajo ekonomiko denimo 2500 operacij krčnih žil: plačilo zdravniku in osebju iz javnega zavoda za x ur dela na bolniku (in nič več) po avtorskih in podobnih pogodbah + material + cena najema operacijskih dvoran in bolniških sob za x ur po prijateljski ceni od javnega zavoda + profit.

Javni sektor pa nosi vse breme izobraževanj, porodniških, kolektivnih pogodb, vzdrževanja, nakupov opreme...takšno tekmovanje ni mogoče.

[janmanfreda]
Oprosti Kalimba, ampak mislim, da nimas prav. Kot prvo, imam obcutek da si pomesal realizacijo in strosek (v odstotkih bdp). Priblizno se mi sanja, koliko posamezni gospodarski sektorji prispevajo v bdp in tvoj navedek za javni sektor nikakor ne gre v tiste stevilke. Se pa spomnim enega EU dokumenta, ki je primerjal *strosek* razlicnih javnih sektorjev po Evropi v procentih BDP in tam so dejansko bile cifre 40-60%.

Glede javnega in privatnega sektorja ... vse jasno, izobrazevanje in zdravstvo (in ostale javne storitve) je potrebno placati. Seveda, tudi izdelavo oken in peko kruha je treba placati. Je pa med enim in drugim velika razlika. Ker se mi ne da tukaj na splosno diskutirati o razliki med privatnim in javnim (ne trdim, da je eno a priori boljse kot drugo), bi izpostavil zgolj en financni vidik. Pri javnih storitvah je tako, da se denar nabira v eni vreci, nato pa po razlicnih kriterijih (odvisno od storitve, regulacij, ...) prikaplja do izvajalcev. Pri zasebnih pa ravno obratno, denar gre takoj v roke izvajalcem. In pri prvem nacinu je ze v osnovi izvajalec 'zaklan', saj v veliki meri ne more vplivati na pipico. V zasebnem pa lahko na to pipico se kako vpliva. Toliko za razmislek. Ja, vem, sem zasel iz teme.

T.i. tiskanje denarja je pa nekaj povsem izven tega okvira. Nima veze s tem, kar si izpostavil. Drzave zelijo z emitiranjem denarja (in obrestno mero) nadzorovati volatilnost financnega sistema in posledicno gospodarstva. Nima veze z javnim sektorjem. Javni sektor lahko jutri izgine, pa bo potreba po nadzoru nad denarjem enako velika.

Ok, ker je bil tvoj odgovor kar konstruktiven, se bom tudi jaz malce potrudil.

Jaz nikoli nisem delal razlik med javnim in zasebnim gospodarstvom. Ne moreš ti pavšalno trditi, da zasebni sektor financira tistega javnega. To je ena največjih zmot, ki so jo sproducirali neoliberalci. Napisal sem že, da je ves emitirani denar s strani centralne banke na začetku javen. Če ga za 1% obresti posodi javni bolnišnici ali pa privatni bolnišnici, je čisto vseeno. V izračunu BDP je povsem irelevatno, ali jaz plačam 1000€ za enega zasebnega varnostnika ali pa 1000€ davka za plačilo javnega policaja. Isto je. Če tujec plača cestnino za vožnjo po naših javnih cest, gre to v saldo našega BDP. Če tujec koristi naše javno zdravstvo, se tudi to pozitivno pozna v našem BDP. Vidiš, tudi javni sektor soustvarja naš BDP. In nikakor ne samo zasebni.

Naš problem je, da ne želimo (ne moremo) več plačati teh 1000€ davkov za policaja, ampak le še 800€. Torej, kako iz te zagate? 3 možnosti se ponujajo:
1. Zasebni sektor začne bolje delati tako, da bo lahko spet plačeval tistih 1000€.
2. Policijskemi uslužbencu se zniža plača na 800€ in se upa, da bo delal naprej tako, kot takrat, ko je prejemal 1000€.
3. Sprijaznimo se z dejstvom, da bo policist delal manj, kot je do sedaj. Pač, za 800€.

Ti, ki si iz zasebnega sektorja, boš verjetno znal najti tisto točko, ki je najbolj verjetna in realna. Vendar mi nikoli več ne hodi s teorijo, da zasebni sektor financira javni. Ker je to ena velika laž.

[vuksan]

Javni sektor pa nosi vse breme izobraževanj, porodniških, kolektivnih pogodb, vzdrževanja, nakupov opreme...takšno tekmovanje ni mogoče.

Bolj kot vse kar si naštel javni sektor bremeni katastrofalno slaba organizacija in vodenje ter katastrofalna ekonomika, kar med drugim pomeni, da plačujejo precej nepotrebnega kadra, precej takih, ki ne vedo kaj tam delajo ali pa delajo slabo, pa tudi da mnogi nikoli niso naredili osnovne računice, koliko jih kaj stane, kje se denar izgublja in kje služi, tega pa jim ni bilo treba, ker je na koncu vse izgube vedno do zdaj pokrila država.
V zasebnem sektorju so te stvari jasne, sicer ne bi dolgo časa preživeli.

[fibonaci]
> [vuksan]
>
> Javni sektor pa nosi vse breme izobraževanj, porodniških, kolektivnih pogodb, vzdrževanja, nakupov opreme...takšno tekmovanje ni mogoče.

Bolj kot vse kar si naštel javni sektor bremeni katastrofalno slaba organizacija in vodenje ter katastrofalna ekonomika, kar med drugim pomeni, da plačujejo precej nepotrebnega kadra, precej takih, ki ne vedo kaj tam delajo ali pa delajo slabo, pa tudi da mnogi nikoli niso naredili osnovne računice, koliko jih kaj stane, kje se denar izgublja in kje služi, tega pa jim ni bilo treba, ker je na koncu vse izgube vedno do zdaj pokrila država.
V zasebnem sektorju so te stvari jasne, sicer ne bi dolgo časa preživeli.

Hudo dvomim, da je v bolnicah mnogo nepotrebnega ali celo lenega kadra. Organizacija je druga stvar. Zasebni sektor mimogrede raka ne bi zdravil niti bolje niti ceneje kot javni. Koncesionarjev to področje ampak čisto nič ne zanima.

[fibonaci]
> [vuksan]
>
> Javni sektor pa nosi vse breme izobraževanj, porodniških, kolektivnih pogodb, vzdrževanja, nakupov opreme...takšno tekmovanje ni mogoče.

Bolj kot vse kar si naštel javni sektor bremeni katastrofalno slaba organizacija in vodenje ter katastrofalna ekonomika, kar med drugim pomeni, da plačujejo precej nepotrebnega kadra, precej takih, ki ne vedo kaj tam delajo ali pa delajo slabo, pa tudi da mnogi nikoli niso naredili osnovne računice, koliko jih kaj stane, kje se denar izgublja in kje služi, tega pa jim ni bilo treba, ker je na koncu vse izgube vedno do zdaj pokrila država.
V zasebnem sektorju so te stvari jasne, sicer ne bi dolgo časa preživeli.

Saj je kriza najprej nastala v zasebnem sektorju. Ali sem kaj pomešal? Šele kasneje se je preselila v javni sektor (zaradi bailoutanja, dokapitalizacij, brezposlenosti, izplačil socialnih transferjev, ...). Če bi zasebni sektor res tako drugače (bolje) deloval v primerjavi z javnim, tam ne bi nikoli izbruhnila kriza.

Vuksan in kalimba, kar sprijaznita se s tem: zdaj ko je vreča prazna, bodo vsi kazali na druge in kaj je pri njih in z njimi narobe, to bomo gledali naslednja leta. Nihče se ne bo javil, da je kaj narobe pri njem.
Pomagalo seveda ne bo čisto nič.

[vuksan]

Cena iste zdravstene storitve je na določenih razpisih bila nižja v privat sektorju, ker gre za ad hoc skupine dohtarjev, ki si tako izdelajo ekonomiko denimo 2500 operacij krčnih žil: plačilo zdravniku in osebju iz javnega zavoda za x ur dela na bolniku (in nič več) po avtorskih in podobnih pogodbah + material + cena najema operacijskih dvoran in bolniških sob za x ur po prijateljski ceni od javnega zavoda + profit.

To so anomalije in izkoriščanje lukenj, za to bi moral kdo odgovarjati.

Ampak če hočeš realno primerjavo moraš vzeti javno bolnišnico in zasebno ambulanto, ki deluje v svojih prostorih in s svojim kadrom. Potem boš videl pravo učinkovitost.
Realnost je taka, da politika danes načrtno zavira zasebnike in koncesionarje, ker bi se sicer javni sistem pričel sesuvati.

[Nakalimba]
>
Še enkrat poudarjam, da bi jaz v Ameriki plačeval zdravstvo samo enkrat. V pofukani Sloveniji ga moram dvakrat: enkrat "kao" zase, drugič pa še privatniku, če hočem k zobarju še v tem življenju. Da te ni sram se primerjati z Ameriko, Slovencljar domišljav iz žeparske države. Primerjaj se s Kubo ali Severno Korejo, tam imate dostojno primerjavo za svoj "javni" sektor. ;)

V Ameriki ga verjetno sploh ne bi mogel plačati, če bi imel kakšno bolezensko stanje, ker bi bila premija tako visoka, ali pa bi imel tako zanič zavarovanje, da bi kar lepo dvakrat plačeval.

[fibonaci]
Vuksan in kalimba, kar sprijaznita se s tem: zdaj ko je vreča prazna, bodo vsi kazali na druge in kaj je pri njih in z njimi narobe, to bomo gledali naslednja leta. Nihče se ne bo javil, da je kaj narobe pri njem.
Pomagalo seveda ne bo čisto nič.

Vreča ni nikoli prazna. Vprašanje je le, kdo kontrolira vsebino oz. kako je vsebina porazdeljena.

Ampak če hočeš realno primerjavo moraš vzeti javno bolnišnico in zasebno ambulanto, ki deluje v svojih prostorih in s svojim kadrom. Potem boš videl pravo učinkovitost.
Realnost je taka, da politika danes načrtno zavira zasebnike in koncesionarje, ker bi se sicer javni sistem pričel sesuvati.

Tudi jaz mislim, da se v privat ambulanti bolj pazi na materialk, izkoriščenost kadra...Point je, da to ne bi smelo biti nič nemogočega v javnem sektorju. Misliš, da bi koncesionarji izpodrinili JS?

Ma, meni se zdi, da bi to bil tudi njihov konec (če bi propadel JS): kar lepo parazitirajo na njemu. Sicer pa kup nekih izgubaških zadev od urgence dalje res niso primerne za koncesijo. Vsaj ne tako slovensko, brez kapitalske moči, nek zdravnik posameznik.

Za takole premijo, kot jo plačujem vašemu obveznemu prisilnemu brezplačnemu javnemu zdravstvu, bi bil v ZDA zavarovan za vse čase in vse bolezni in vse terapije, ki so na voljo. V Slovencljiji pa dobim zobarske storitve samo pri privatniku. Seveda potem, ko sem jih že plačal v vašo brezplačno blagajno.

Ti se kar zayebavi, češ kako da je zanič zdravstvo v Ameriki. No, sej ti bodo verjeli in boste prav gotovo spet dobili kake volitve na to akrobacijo. Ni ga bolj neumnega volilca, od na brezplačno socialo ubrisanega Slovenceljna. :)

Sorry, če je tam premija taka kot pri nas, in imajo oni višje plače, zakaj je 45 milijonov ljudi brez zavarovanja?

Ne mi reč, da so nagnjeni k tveganju.

Oh, ne...točno to boš rekel.

[vuksan]

Tudi jaz mislim, da se v privat ambulanti bolj pazi na materialk, izkoriščenost kadra...Point je, da to ne bi smelo biti nič nemogočega v javnem sektorju. Misliš, da bi koncesionarji izpodrinili JS?

Koncesionarji in zasebniki bodo pobrali tisto, kar se splača in kjer se zasluži, ostalega ne. Tam pa bodo (so) učinkovitejši za isti denar.
Doseči enako učinkovitost v javnem sektorju je načeloma seveda mogoče, ampak to je zelo, zelo težka naloga. Stare navade so močne...

[NavadniNimda]
Kalimba, postajaš predrzen. Koji faking kwrac ti je dal pravico, da se kot neki tamle Slovencelj primerjaš s Švedi in Norvežani? Tole je ziher prišlo od kakega Luxića ali kake podobne domišljave neo-socialistične entitete.

S kom pa naj Slovenijo primerjam. Z Bolgarijo?

Če bi bile te storitve v domeni prostega trga, bi bile cenejše. Jaz bi za isto nominalno vrednost dobil v Nemčiji bistveno boljše zdravstvene storitve, zobozdrastvene (ki jih moram še dodatno 100% financirat iz lasntega žepa, kljub "zavarovanju"), imel bi višjo penzijo in verjetno tudi spodobno šolstvo za mularijo. Ne ti meni enačiti javnosektoraštva in trga in se s tem smešiti. :)

Saj imaš tudi pri nas zasebno zobozdravstvo. Če mi bo banka odobrila potrošniški kredit, ga bom mogoče lahko celo koristil.

Bailotanje je zločin, ki ga ne podpiram! Kakor vemo, Ameriški davkoplačevalci dobivajo nazaj denar od bailoutov. Kdaj bomo pa Slovencljarski davkoplačevalci dobili karkoli nazaj od nenehnega bailoutanja vaše partijske hranilnice NLB? Spet se primerjaš z nekom, ki mu ne sežeš niti do kolen. OK, na Rožniku lahko klestite takele neumnosti, pa v svojih dnevnih cajtungih, ampak tam vam verjamejo karkoli jim naložite.

Ameriški davkoplačevalci bodo dobili nazaj denar od bailoutov takrat, ko se bodo zavedali lastne neumnosti. Torej nikoli.

Še enkrat poudarjam, da bi jaz v Ameriki plačeval zdravstvo samo enkrat. V pofukani Sloveniji ga moram dvakrat: enkrat "kao" zase, drugič pa še privatniku, če hočem k zobarju še v tem življenju. Da te ni sram se primerjati z Ameriko, Slovencljar domišljav iz žeparske države. Primerjaj se s Kubo ali Severno Korejo, tam imate dostojno primerjavo za svoj "javni" sektor. ;)

Nimda, verjami mi, tvoji prihodki ne zadostujejo niti za to, da bi v Ameriki plačal eno beljenje zob v privatni zobozdravstveni ambulanti. Lahko pa sprobaš. Pojdi v ZDA, izpuli si piškavi zob, daj ga tam popravit in račun potem izstavi naši zavarovalnici. Nimda, zavarovalnica se bo najprej nasmejala in te na koncu vprašala: "A imate kakšno nepremičnino za prodat? To vas bo zelo drago stalo."

Lahko noč, jutri imam še en hud (in vroč) delovni dan.