Aljoša ima še kako prav. Kljub temu, da podjetja pospešeno investirajo, vlagajo v razvoj in to na relativno zdravih finančnih temeljih (pretežni del na osnovi lastnega denarnega toka) imamo resne probleme z dolgoročnim spodbujanjem razvoja.

Naj vas spomnim na leto 2009. Takrat je dr. Križanič kot novi minister za finance, kljub krizi (ali pa ravno zaradi nje) radikalno povečal sredstva za znanost in visoko šolstvo. V samo parih leti se je število objav v strokovnih revijah in število prijavljenih patentov povečalo na avstrijsko raven oz. jo ponekod celo preseglo. Učinek je bil neverjeten, zgodil se je pravi mali začetek znanstvenega preporoda pri nas.

No dve leti kasneje je prišel neoliberalec Šušteršič in eden od prvih ukrepov, ki jih je naredil, je bilo zmanjšanje sredstev za znanost. Porezal je noge konju, ki je ravno začel leteti. Najboljši raziskovalci (v katere smo pospešeno vlagali v preteklih letih) so odšli v tujino, cela vrsta raziskav, ki bi lahko predstavljale znanstevno superstrukturo slovenske družbe in substrat na katerih bi gojili nove tehnologije in nove poslovne rešitve je bila ukinjena.

Nivo izdatkov za znanost in visoko šolstvo je potrebno nemudoma dvigniti na evropski oz. najmanj na avtrijski nivo. Makroekonomsko stanje ekonomijo je tako, da si to vsekakor lahko privoščimo. In naredimo to čimprej.

Deloma je res, deloma pa bi ta aka bazična znanost morala biti še bolj vpeta v potrebe gospodarstva. Ne rečem, da je katastrofalno sedaj (ker nekaj inštitutov dobro dela), ampak še bolj povezovati. Ok, denarja ne sme primanjkovati, se strinjam.

[]
Deloma je res, deloma pa bi ta aka bazična znanost morala biti še bolj vpeta v potrebe gospodarstva. Ne rečem, da je katastrofalno sedaj (ker nekaj inštitutov dobro dela), ampak še bolj povezovati. Ok, denarja ne sme primanjkovati, se strinjam.

O bazični znanosti

Primer: Obseg financiranih temeljnih projektov po znanstvenih vedah s strani ARRS v letu 2012 v%:

Definicija: V okviru te postavke Agencija s sredstvi državnega proračuna financira temeljne raziskovalne projekte, ki so izvirna eksperimentalna in/ali teoretična dela, s katerimi se želi pridobiti predvsem novo znanje o osnovah pojavov in zaznavnih dejstev.

Struktura porabe po znanstvenih vedah:
Interdisciplinarno 3,6%
Humanistične vede 21,5%
Družboslovne vede 11,1%
Biotehniške vede 9,6%
Medicinske vede 15,3%
Tehniške vede 16,6%
Naravoslovne vede 22,2%

Kateri sektorji to porabijo:
Gospodarstvo 4,1%
Neprofitni zasebni sektor 1,7%
Vladni sektor 45,5%
Visokošolski sektor 48,7%

Čist tko v info.

Pri napovedih o hitrih spremembah pa vendarle ne pozabite:
1. Machines will be capable, within twenty years, of doing any work a man can do.
2. V 6 letih bo 50% zaposlenih delalo od doma z uporabo inovativnih oblik dela.

Aja, prva napoved je iz leta 1956, druga pa iz 1989.

Tale je tudi dobra: we live in times OF GREAT CHANGE. Have you heard this before—say in the last hour? Did you know that when a laptop detects a CEO about to type a speech, it automatically enters: “We live in times of great change.” Why bother the CEO to type it again, since just about every management speech in the past few decades has begun with this line. That never changes.
www.mintzberg.org/bl...management