[fibonaci]
> [vrac]
>
> Je pa še druga plat medalje, zaradi tistih, ki goljufajo pri davkih, ostali plačujemo več. Malo se ozri naokrog, poglej s kakšnimi avti se prevažajo razni mali obrtniki. Prikazujejo državi da so reveži prve kategorije,

"Znajdi se" je še vedno najbolj popularen poslovni model. V takem okolju tisti, ki se ne znajde, izpade bedak. To glasno kokodakanje proti večjemu nadzoru samo kaže, koliko je v resnici sive ekonomije.

SIVE EKONOMIJE JE MALO, MANJ KOT 5% BDP. Zato je tudi izplen takih ukrepov za tiste, ki ne znajo oceniti dejanskega stanja "nepričakovano majhen".

Tukaj je pojasnilo za mojo trditev, ki sem ga zapisal že tudi na drugi nitki, pa ga dodajam še na to.

Dajmo že enkrat razčistiti te politično javnosektorske in sindikalistične fore o sivi ekonomiji.
www.ajpes.si/doc/LP/...e_2013.pdf
www.ajpes.si/doc/LP/...P_2013.pdf

Tukaj sta proočili za lansko leto.
Vsi samostojni podjetniki skupaj z njihovimi zaposlenimi (112 tisoč) so lani ustvarili 4,68 milijarde € prometa, kar predstavlja 5,7% vsega prometa v Sloveniji.
Ustvarili so tudi 1,269 milijarde € dodane vrednosti, kar predstavlja 3,5% dodane vrednosti v Sloveniji.
Če primerjamo nekaj z BDP, mislim, da je smiselno primerjati dodatno vrednost, ki je med drugim tudi osnova za DDV. Saj so politikov polna usta besed o tem, kakšen je izpad davkov. TOREJ ZAPOMNIMO SI 3,5%

Če primerjamo prihodke jih je treba primerjati s celotnimi prihodki gospodarstva torej z 81 milijardami €, ne pa z BDP. Primerjava prihodkov, kaže delež 5,7%.

Sedaj pa naredimo miselni eksperiment, kako bi bilo možno doseči 10% sive ekonomije.
Če bi ti vsi podjetniki izstavili le 1/4 računov.
Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila 29.895 evrov,v družbah 39.011 evrov.
Nikakor ni pričakovati, da bi bila dodana vrednost pri enostavnejših predvsem obrtniških delih višja kot pri bolj zahtevnih industrijskih procesih, ki zahtevajo več kapitala.
Ker je praktično nemogoče, da bi bilo dodane vrednosti 120.000 € na zaposlenega => torej ni mogoče, da bi bilo 3/4 neizdanih računov.

Če bi bili obrtniki enako učinkoviti pri delu kot podjetja, bi to pomenilo okoli 1/3 neizdanih računov in okoli 1,2% BDP sive ekonomije.

Drugi vir sive ekonomije so lahko brezposelni, ki dejansko delajo. Če bi jih še 40.000 dejansko delalo in bi delali tako učinkovito kot samostjni podjetniki (drugače ne morejo, ker bi sicer videli njihove tovarne), bi to pomeni dodaten 1,5% pri BDP.

Tretji vir bi lahko bil, da pri podjetnikih ljudje ne delajo 8 ur, ampak npr. 12 in dobijo za 4 ure denar na roko, kar bi predstavljalo še dodatne 0,8% BDP.

Tako pridemo do 3,5% sive ekonomije.
Za večje odstotke, pa bi morali vsi Slovenci delati 10 ali 12 ur na dan, a to res počnemo?

Sedaj pa še zanimivost, kako si "ocenjevalci" predstavljajo sivo ekonomijo:
To je med drugim, da ti ali žena sama skuhata kosilo in pospravita stanovanje, pokosita travo pred hišo...
Še večji absurd, v sivo ekonomijo šteje prenakazilo na kliku.
Če imata npr. z ženo skupno blagajno in če enemu ali drugemu zmanjka za poravnavo kartic ter naredita preknjižbo denarja iz računa žene na moža recimo pol plače, pomeni to 25% sive ekonomije. Če npr. nakažeta še na račune otrok žepnine, je to nadaljnih npr. 15% sive ekonomije.

Skratka to merilo sive ekonomije je popolnoma zbluzeno in nerealno in neusklajeno z dejanskimi razmerami IN RES NE VEM, ČEMU PRAVZAPRAV SLUŽI.