O tem, da brez aktivne finančne politike ne bo mogoče pognati gospodarske rasti, je vse manj dilem. A predno bo »beseda meso postala«, bo preteklo še velikoj časa. Aktivna finančna politika je namreč le ena stran iste medalje, njena druga pa so višji davki za visoke dohodke in velika premoženja ter ukinitev davčnih oaz in podobnih »izogibališč« plačevanju davkov. O tej drugi strani pa si emininetni ekonomisti niti na glas razmišljati ne upajo, kaj šele, da bi se resno zavzemali za njeno uresničevanje.

Pa še en resen problem ostaja, ki je celo ključen. Če naj bo gospodarstvo razvojno uspešno, potrebujemo učinkovito in pošteno vodeno državo, ta pa je danes tako onemogla, kot morda še nikoli ni bila. Neoliberalni kapitalizem je namreč potreboval le dobrih 30 let, da jo je spravil na kolena. (primeri: vodenje EU, ameriške volitve, slovenska demokracija…) in njena prenova bo spričo moči velikih korporacij – te seveda s polno paro delujejo v nasprotni smeri - izjemno zahtevna. Etično in učinkovito upravljanje države v interesu večine postaja slej ko prej ključen pogoj za prihodnji učinkovit razvoj, o čemer pa ameriške velike korporacije, ki vse bolj obvladujejo ključne vzvode politične močei v zapadnem svetu,, še dolgo ne bodo hotele nič slišati. Domnevam, da bodo glede tega Kitajci in Rusi v prihodnje ravnali bolj modro in zato naj bi se težišče ekonomske in politične moči sveta še hitreje premikalo proti vzhodu.