Strah od deflacije je tu in Krugman išče odgovore v višku morale. Moraliziranje in pravičnost ubijata svetovno ekonomijo (Righteousness is killing the world economy). Deflacija je maščevanje presežka morale...Kaj je naš osnovni ekonomski problem? Zakaj vse gre narobe? Velikost zadolževanja, ki je prej bila nemogoča je postala normalna...naenkrat je »glasba stala« in je denar nehal pritekati, vsi so se začeli razdolževati. Pozabili smo, da je moja poraba tvoj prihodek in tvoja poraba moj prihodek. Vsi bi želeli odplačati dolg v istem času. Kaj je za narediti? Krugman se nagiba k implicitnem (ali kakšnem drugem) odpisu dolgov, država naj zadržuje (znižuje) obresti toliko časa, dokler inflacija ne »poje« realno vrednost dolga. V Evropi vidi problem v Nemčiji, ki želi kaznovati neodgovorne dolžnike, ki dolgove ne bi vrnili (tudi nekateri naši ekonomisti mislijo tako) in se bi želeli izognili posledicam neodgovornega zadolževanja in zapravljanja. Zaključuje, da bi mogoče šele recesija v Nemčiji ustavila to destruktivno vladavino morale, no ja, velikega upanja ni. Maybe, just maybe, bad news — say, a recession in Germany — will finally bring an end to this destructive reign of virtue. But don’t count on it.
Krugman in njegov članek »Revenge of the Unforgiven« na: www.nytimes.com/2014....html?_r=0

Krugman je politično motiviran bebec.

Problem v scenariju "izvazamo na trge z inflacijo, z deflacijo pa drzimo dol stroske dela" je v psiholoskem dojemanju stroskov s strani delavcev/zaposlenih.

Zato se prakticno plac ne da nizati (fenomen lepljivih plac). Tudi ce bo v sloveniji deflacija se dve leti, bodo sindikalisti in njihovo clanstvo sveto zatrjevali, da je "vsak dan vse drazje".

Spomnite se, najvecje demonstracije proti revscini in nizkim placam je uspelo sindikatom organizirati prakticno v tocki najvecje prosperitete, najvisje zaposlenosti in najvisjih plac po drugi svetovni vojni. Ma ce bi planirali ne bi morali bolj sfaliti tajminga.